Bohinj/Ljubljana, 8. oktobra 2026 – Ko danes govorimo o Bohinju kot prostoru umetnosti, si zasluži svoje mesto med bohinjskimi ustvarjalci tudi ime, ki ga pri nas še vedno premalo poznamo – Ernst Stöhr (1860–1917). Gre za avstrijskega slikarja, grafika, pesnika, pisatelja, glasbenika in skladatelja, ki je bil eden od soutemeljiteljev dunajske Secesije. Bil je sodobnik in umetniški sopotnik znamenitega Gustava Klimta ter pomemben predstavnik avstrijskega simbolizma.
Toda Stöhr ni bil samo dunajski umetnik. Bil je tudi umetnik Bohinja. Stöhr je v Bohinj (kot kažejo podatki, ki smo jih izbrskali o njem) prihajal že konec 19. stoletja. Njegova sestrična Friederike »Fritzi« Tirmann je namreč v Bohinju imela v najemu hotel sv. Janeza ob Bohinjskem jezeru, kjer je Stöhr sprva bival. Leta 1898 sta se poročila, okoli leta 1900 pa si je ob jezeru začel graditi svoj slikarski atelje – pozneje znan kot Stöhrova vila.
Po bohinjskih poteh in hribih je iskal motive za svoje slike. Nastajale so zimske krajine, pogledi na Bohinjsko jezero, nočni prizori, Triglav, cerkev sv. Janeza Krstnika in številne risbe ter grafike. Torej, za Stöhra Bohinj ni bil le lep kraj, ki ga je naslikal, ampak je postal del njegovega umetniškega življenja. V Bohinju se je družil tudi z domačim slikarjem Valentinom Hodnikom, za katerega viri navajajo, da je bil Stöhrju blizu in da je Stöhr vplival na njegovo umetniško pot. Njegov atelje ob jezeru je bil prostor srečevanja tedanjih umetnikov in kulturnikov.
In prav zato je pobuda, ki nam jo je posredovala Narodna galerija Slovenije, ki je skupaj s Turizmom Bohinj začela raziskovati Stöhrov umetniški opus, izjemno pomembna. V pobudi pozivajo javnost, predvsem lastnike njegovih slik, risb in grafik, naj pomagajo poiskati Stöhrova dela. Ob tem Narodna galerija posebej opozarja na njegov skoraj dvajsetletni bohinjski opus, ki na Slovenskem doslej še ni bil celovito predstavljen.
Poskusimo! Morda kdo doma hrani sliko, risbo, grafiko, staro razglednico ali drugo sled, povezano z Ernstom Stöhrom in njegovim bohinjskim obdobjem. Morda je del te zgodbe že desetletja skrit v kakšni zasebni zbirki, ki jo velja predstaviti javnosti. Tudi zato se pridružujemo pozivu Narodne galerije. Pomagajmo poiskati dela umetnika, ki je pred več kot stoletjem v Bohinju našel svoj drugi dom – in ga spremenil v enega od pomembnih prostorov svojega umetniškega ustvarjanja. Pobuda Ernst Stöhr – Dunajski secesionist, ki je ustvarjal v Bohinju, si torej res zasluži podporo, in morda je res čas, da ga kot takega ponovno odkrijemo tudi v Sloveniji./Objavo pripravila: Alenka T. Seme/Dodane fotografije avtorska last Narodne galerije Slovenije/Fotografija Bohinja pa Wikipedija/
Uradno ime poziva: Iščemo dela Ernsta Stöhra/ Kontakti Narodne galerije Slovenije (če tudi vi kaj odkrijete): E-naslov: bernarda_stenovec@ng-slo.si/ Telefon: 01 24 15 409