Slovenija, 9. oktober 2026 – Kot kaže analiza Statističnega urada RS je v letošnjem 1. četrtletju internet večkrat na dan uporabljalo 87 % oseb, starih 16–74 let, med 75–89-letniki pa 32 %. Uporabnikov orodij generativne umetne inteligence je bilo skupno 62 % oz. skoraj milijon, v zadnji omenjeni starostni skupini pa desetina.
Med internetnimi aktivnostmi največja rast pri dostopu do zdravstvene dokumentacije
Internet je v 1. četrtletju 2026 uporabljalo 93 % oseb (v 2025: 92 %), starih 16–74 let (v nadaljevanju: prebivalci). Uporabljali so ga skoraj vsi 16–54-letniki in skoraj tri četrtine (74 %) 65–74-letnikov (v nadaljevanju: starejši), kar je za 3 odstotne točke več kot lani.
89 % prebivalcev je internet uporabljalo vsakodnevno ali skoraj vsak dan, 87 % pa večkrat dnevno. Po drugi strani ga še nikoli ni uporabilo 5 % prebivalcev oz. za odstotno točko manj kot lani.
Dostop do interneta od doma je imelo 94 % gospodinjstev, v katerih živi vsaj ena oseba, stara 16–74 let. Ta delež ostaja enak od leta 2023.
Znatna rast uporabe orodij generativne umetne inteligence
Tehnologije umetne inteligence (UI) imajo vse pogosteje mesto v našem vsakdanu. Postajajo sestavni del spletnega iskanja, digitalnih pomočnikov in drugih digitalnih storitev. Z njimi je seznanjena večina prebivalcev – devet od desetih jih je odgovorilo, da umetno inteligenco poznajo oz. so zanjo že slišali (87 %; v 2025: 68 %).
Opazno se je povečal tudi delež uporabnikov orodij generativne UI, kot so npr. ChatGPT, Copilot, Gemini, DeepL ali Grok. Te je v 1. četrtletju uporabljalo 62 % prebivalcev oz. za 24 odstotnih točk več kot lani, v primerjavi z letom 2024 pa se je uporaba potrojila. Največji delež uporabnikov je bil med mladimi (90 %) in najmanjši med 65–74-letniki. V tej starostni skupini se je delež skoraj potrojil, z 10 % na 28 %. Delež uporabnikov je bil med ženskami (64 %) večji kot med moškimi (59 %).
Učenci, dijaki ali študenti so orodja UI uporabljali v 93 % (v 2025: 87 %), zaposleni v 71 % (v 2025: 43 %) in upokojenci v 30 % (v 2025: 9 %).
Orodja generativne UI so bila najpogosteje uporabljena za zasebne namene (90 % uporabnikov), več kot tretjina (37 %) jih je ta potrebovala za službene namene in 16 % za formalno izobraževanje.
Pri katerih nalogah si pomagamo s tehnologijami generativne UI?
Prebivalci so orodja generativne UI uporabljali pri naslednjih skupinah aktivnosti:
- 58 % za iskanje informacij,
- 30 % za ustvarjanje, povzemanje ali prevajanje besedil,
- 18 % za ustvarjanje slik ali videoposnetkov,
- 7 % za programiranje ali kot pomoč pri pisanju programske kode,
- 1 % za druge aktivnosti.
Neuporabniki generativne UI ne uporabljajo, ker za to nimajo potrebe
Skoraj tretjina prebivalcev (32 %) – med moškimi 34 % in ženskami 30 % – ni uporabljala orodij generativne UI. V starostni skupini 16–74 let je bilo največ neuporabnikov v skupini 55–64-letniki, in sicer polovica. Med 65–74-letniki je ta delež znašal 45 %.
Neuporabniki orodij generativne UI niso uporabljali iz naslednjih razlogov:
- v 59 % uporabniki niso imeli potrebe po uporabi,
- v 23 % niso vedeli, da je na voljo,
- v 12 % niso vedeli, kako jo uporabiti,
- v 9 % z etičnimi pomisleki,
- v 8 % skrb za varnost ali zasebnost in
- v 5 % drugi razlogi.
Neresnično informacijo na internetu opazila večina
Razvoj tehnologij UI in njihova vse širša uporaba prispevata tudi k porastu števila neresničnih informacij in vsebin na spletu. 72 % prebivalcev (okoli 1.133.770) je v 1. četrtletju videlo neresnično ali dvomljivo informacijo ali vsebino, npr. besedilo, video, sliko. Med mladimi (16–24 let) je bilo takih 87 %, med starejšimi pa 44 %.
Med tistimi, ki so opazili neresnično ali dvomljivo informacijo ali vsebino, jih je 39 % (približno 439.480) preverilo njeno resničnost. Največ (52 %) takih je bilo med 16–34-letniki, najmanj (22 %) pa med 65–74-letniki.
Preostalih 61 % prebivalcev (okoli 694.280) tega ni storilo. Razlogi so bili različni:
- večina (77 %) jih je že vnaprej vedela, da so informacije, vsebina ali vir nezanesljivi,
- 18 % jih ni imelo dovolj znanja – npr. niso vedeli, kako preveriti resničnost informacije, ali pa so menili, da bi bilo to preveč zapleteno.
Več uporabnikov interneta med 75–89-letniki
Internet je v letošnjem 1. četrtletju uporabljalo 42 % oseb (lani: 40 %), starih 75–89 let, večkrat na dan pa tolikšen delež kot pred enim letom, tj. okoli tretjina (32 %). Polovica (51 %) ga še nikoli ni uporabljala, kar je za 5 odstotnih točk manj kot lani. Med njimi jih je dve tretjini (67 %) kot razlog za to navedlo, da ga ne potrebujejo, 43 %, da nimajo veščin za uporabo, 41 %, da so že prestari, in tretjina (34 %), da jih internet preprosto ne zanima.
Pri namenih uporabe interneta med prebivalci v tej starostni skupini ni zaznati večjih sprememb. Največ (29 %) jih je na njem bralo spletne novice, časopise ali revije. Le nekaj manj jih je iskalo informacije o izdelkih ali storitvah in pošiljalo e-pošto (oboje po 28 %). 22 % jih je iskalo informacije v povezavi z zdravjem, 16 % jih je uporabljalo družbene medije in 10 % (lani: 4 %) orodja generativne UI, npr. ChatGPT, Copilot in Gemini.
In še to! Tabele z najnovejšimi podatki o uporabi interneta, orodij generativne umetne inteligence, neresničnih informacijah in uporabi mobilnega telefona, tudi po statističnih regijah, so na voljo v podatkovni bazi SiStat. Prav tako so ti podatki objavljeni za osebe, stare 75–89 let./LN/Vir za objavo SURS/
