Slovenija, 14. oktober 2026 – Svetovni dan hrane, ki ga obeležujemo 16. oktobra, je mednarodni dan, s katerim Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) opozarja na pomen dostopne, varne, raznolike in hranljive hrane ter na boj proti lakoti v svetu. Datum obeležitve je hkrati obletnica ustanovitve FAO leta 1945.

Ko kaže statistika v Sloveniji več hrane uvozimo, kot izvozimo. Stopnja samooskrbe je lani presegala 100 odstotkov le pri medu. Hrana je bila v letošnjem avgustu za 1,3 % cenejša kot v lanskem.

Združeni narodi so leta 1979 razglasili 16. oktober za svetovni dan hrane. Letošnje geslo je »Inovacije danes. Prehrana za jutri«.

Pridelava poljščin

Lani smo v Sloveniji pridelali 170.000 ton pšenice, skoraj 61.000 ton krompirja in nekaj manj kot 11.000 ton soje. Med poljščinami smo imeli še 5.600 ton oljne ogrščice in repice, nekaj več kot 2.300 ton hmelja in 1.900 ton buč za olje. Sončničnih semen je bilo 954 ton, fižola za zrnje pa 531 ton. V primerjavi z letom 2015 smo pridelali za 44 % manj buč za olje, tretjino (33 %) manj krompirja in 28 % manj fižola za zrnje, po drugi strani pa za 134 % več soje, skoraj dve tretjini (65 %) več sončničnih semen ter 54 % več oljne ogrščice in repice.

Pridelava zelenjadnic

Pridelali smo tudi skoraj 80.500 ton zelenjadnic, med njimi največ belega zelja, 14.000 ton. Sledili so paradižnik z 9.500 tonami, čebula z 9.400, solata s 7.500 in korenček s skoraj 5.000 tonami. V desetih letih, torej med letoma 2015 in 2025, se je med zelenjadnicami pridelava najbolj zmanjšala pri stročjem fižolu (–57 %), ohrovtu (–41 %) in papriki (–39 %), po drugi strani pa smo v omenjenem obdobju pridelali za 101 % več bučk, 45 % več korenčka in 35 % več rdeče pese.

Vzreja živali

V Sloveniji smo lani redili skoraj 456.000 goved, približno 223.000 prašičev, okoli 7,8 milijona perutninskih živali, skoraj 105.000 ovc in nekaj več kot 25.000 koz. V primerjavi z letom 2015 je to pomenilo za 6 % manj goveda, 18 % manj prašičev, 6 % manj koz in 4 % manj ovc. Po drugi strani se je v zadnjih desetih letih povečalo število perutninskih živali, in sicer za 35 %.

Vzreja in ulov rib

Lani smo vzredili 1.105 ton rib. Tri četrtine je bilo sladkovodnih in četrtina morskih.

Teža morskega gospodarskega ulova je znašala skoraj 91 ton, med njimi je bilo 78 % rib, 18 % mehkužcev in 4 % rakov. Pri ulovu rib je bilo največ orad, skoraj četrtina teže (23 %). Najvišjo vrednost je imel romb (19,83 EUR/kg), najnižjo pa sardela (2,26 EUR/kg).

Med 16 tonami ulovljenih mehkužcev je bilo največ (39 %) lignjev, ti so dosegali tudi najvišjo vrednost, 15,54 EUR/kg. Najmanj cenjene so bile velike pokrovače, vredne 7,43 EUR/kg. Med raki, katerih skupni ulov je tehtal nekaj več kot 3 tone, je bilo ulovljenih največ morskih bogomolk (54 %), najbolj vredne pa so bile tigraste kozice z 18,47 EUR/kg.

Koliko hrane imamo na razpolago?

Prebivalci Slovenije smo imeli na voljo približno 509.000 ton sadja in zelenjave. Če bi vse naložili na 25-tonske tovornjake, bi jih potrebovali nekaj več kot 20.000. Če bi bili ti v povprečju dolgi 14 metrov, bi bila kolona dolga skoraj 300 kilometrov. Razpoložljive količine so obsegale tudi 192.000 ton mesa, 166.000 ton krompirja, 12.500 ton riža in 3.000 ton medu. Drugače povedano: prebivalec Slovenije je imel v povprečju na voljo 90 kg mesa, 78 kg krompirja, 110 kg zelenjave in 129 kg sadja. 

Več hrane uvozimo, kot izvozimo

Stopnja samooskrbe je bila pri skoraj vseh kategorijah hrane manj kot 100-odstotna. Le medu smo pridelali več, kot smo ga porabili v Sloveniji, in sicer za tretjino (33 %) več. Samooskrba z mesom je bila 85-odstotna, z žiti 74-odstotna, s krompirjem 34-odstotna, z zelenjavo 32-odstotna, s sadjem pa je bila še nižja, 21-odstotna. Lani smo tako vrednostno uvozili sedemkrat toliko užitnih vrtnin, nekaterih korenov in gomoljev, kot smo jih izvozili, in šestkrat toliko proizvodov iz vrtnin, sadja, oreščkov ipd. Rib, rakov in mehkužcev smo uvozili štirikrat toliko, proizvodov mlinske industrije pa trikrat toliko, kot smo jih izvozili.

Hrana nekoliko cenejša

V letošnjem septembru je bila hrana za 0,9 % cenejša kot v lanskem. Najbolj se je podražilo zamrznjeno sadje (za 22,2 %), sledile so zelene stročnice (za 21,2 %) in plodovke (za 14,5 %), oboje v svežem ali ohlajenem stanju. Po drugi strani so se najbolj pocenili maslo ter druga olja in maščobe, dobljeni iz mleka (18,3 %), sledili so trsni sladkor in sladkor iz sladkorne pese (15,7 %) ter surovo in polnomastno mleko (12,8 %).

V zadnjih desetih letih so se cene hrane in brezalkoholnih pijač v Sloveniji vsako leto zvišale. Najnižjo inflacijo smo zaznali leta 2018 (0,5 %), najvišjo pa leta 2022 (18,7 %). Lani je bila 4,7-odstotna.

Uživanje sadja in zelenjave

Lani je 63 % prebivalcev Slovenije uživalo sadje vsaj enkrat dnevno, 34 % 1–6-krat tedensko, 4 % pa sadja niso jedli ali so ga manj kot enkrat na teden. Zelenjavo jih je vsaj enkrat na dan zaužilo 69 %, 29 % 1–6-krat na teden, 2 % pa nikoli ali redkokdaj.

Tako sadje kot zelenjavo so bolj uživale ženske kot moški: sadje je vsaj enkrat dnevno jedlo 70 % žensk in 55 % moških, zelenjavo pa 73 % žensk in 66 % moških. Uživanje sadja in zelenjave je bolj priljubljeno med starejšimi kot mlajšimi prebivalci Slovenije. Največ (75 %) prebivalcev, ki so sadje uživali vsaj enkrat na dan, je bilo med starejšimi od 64 let, najmanj (51 %) pa v starostni skupini 25–34 let. Podobno je bilo pri zelenjavi: med tistimi, ki so si jo privoščili vsaj enkrat dnevno, je bil delež največji (73 %) pri prebivalcih, starih 65 let ali več, najmanjši pa v starostni skupini 25–34 let (65 %)./LN/Vir za objavo SURS/