Slovenija, 28. oktober 2026 – Dan suverenosti, 25. oktober, je praznik celotne države in vseh njenih državljanov, saj slavi dan, ko je leta 1991 slovensko ozemlje zapustil zadnji vojak okupatorske JNA. To je zgodovinsko dejstvo, ki tvori samo jedro slovenske samostojnosti. Brez tega dneva in brez te suverenosti danes sploh ne bi imeli ustave, ki komur koli podeljuje kakršne koli posebne pravice.
Nedavna državna proslava, 25. oktobra, v Kopru pa je namesto ponosa prinesla birokratski in politikantski zaplet.
Sprožila se je medijska gonja, ker proslava ob javnem prenosu ni bila prevajana v italijanski jezik. Uporaba koprskega pristanišča leta 1991 je bila izključno logistična točka za izhod tuje vojske. Ta praznik nima prav nobene vsebinske ali zgodovinske stične točke z italijansko manjšino. Če bi vojaki JNA Slovenijo zapuščali prek Obrežja ali Sežane in bi bila proslava tam, dileme o dvojezičnosti sploh ne bi bilo. Prenos na javni televiziji bi bil samoumevno le v slovenščini.
Prav je, da je Slovenija zgled drugim državam pri spoštovanju manjšinskih pravic. Italijansko in madžarsko narodno skupnost je treba spoštovati, a dejstvo je, da nihče ne more in ne sme biti nad državo ter njenimi prazniki vseslovenskega pomena. Pri pobudah in uradnih prijavah o »kršenju pravic manjšine« gre za čisto, pritlehno politikanstvo, ki izrablja lokalne odloke za nabiranje političnih točk.
Celoten dogodek je razgalil predvsem vladne organizatorje, ki kažejo popolno pomanjkanje hrbtenice in neustrezno poznavanje lastnega sistema. Namesto da bi kot predstavniki suverene države ponosno in odločno zagovarjali vseslovenski značaj praznika ter rabo državnega jezika, so se ob prvem pritisku strahopetno skrili. Še bolj sprevrženo pa je, da so krivdo za lastno nesposobnost in zmedo pri vodenju protokola preložili na režiserko televizijskega prenosa, ki s politiko in birokratskimi zakoni nima prav nič. Državni vrh je s tem pokazal, da ne zna več ločiti med lokalno samoupravo in državno suverenostjo.
Čas je, da zdrava pamet prevlada nad drobnjakarsko birokracijo in da se jasno potegne ločnica: lokalno okolje je prostor za dvojezičnost, na odru državne suverenosti pa velja izključno državni jezik – slovenščina./Objavo pripravil: J. Temlin/ Posnetek ob dnevu suverenosti – povzeto po vladni strani| Avtor: Borut Živulović/F. A.Bobo/Ostale fotografije LN/
In še to, kar se ve!/povzeto po – iusinfo.si/ Avtohtoni narodni skupnosti (Italijani in Madžari) – italijanska in madžarska manjšina uživata najvišjo raven ustavne zaščite in široko avtonomijo, neodvisno od njihovega števila v državi.
- Italijanska manjšina: Živi v obmorskih občinah (Koper, Izola, Piran, Ankaran). Povezujejo se v krovno Obalno samoupravno skupnost italijanske narodnosti.
- Madžarska manjšina: Živi v Prekmurju (občine Lendava, Dobrovnik, Šalovci, Moravske Toplice, Hodoš). Zastopa jo Pomurska madžarska samoupravna narodnostna skupnost.
Po zadnjem klasičnem popisu prebivalstva leta 2002, ki je v Sloveniji še zbiral podatke o narodni pripadnosti na podlagi prostovoljnega izrekanja, se je za madžarsko narodnost opredelilo 6.243 oseb, za italijansko pa 2.258 oseb. Ti podatki so dokaz, kako močno v Sloveniji spoštujemo obe avtohtoni narodni skupnosti.