Avstrija, 4. november 2026 – V Avstriji se pripravlja na eno najobčutljivejših sprememb svojega sistema socialne pomoči v zadnjih letih. Po dolgotrajnih političnih pogajanjih se je vladajoča koalicija približala dogovoru o novem modelu, s katerim želi zmanjšati velike razlike med zveznimi deželami, spremeniti način izračunavanja otroških dodatkov ter polno višino pomoči za delovno sposobne odrasle povezati z obveznostmi glede integracije in dela. V središču razprave so znova družine, ki prejemajo visoke skupne zneske pomoči, vendar bi lahko posledice reforme segale precej širše.

Socialna pomoč v Avstriji že leta povzroča politična nesoglasja. Pravila niso povsem enaka v vseh zveznih deželah, razlike pa so še posebej opazne pri družinskih dodatkih. Dunaj je doslej za otroke izplačeval višje zneske kot nekatere druge zvezne dežele, medtem ko v Spodnji in Zgornji Avstriji uporabljajo bolj omejevalne modele.

Najnovejši predlogi si prizadevajo te razlike zmanjšati. Vendar gre za načrtovano reformo: zneski, o katerih se trenutno govori, še niso določeni s končnim zakonom, zato jih ne smemo predstavljati kot dodatke, ki že veljajo.

Načrtovani otroški dodatki

• Prvi otrok: 307 € mesečno.
• Drugi do četrti otrok: od 245 do 307 € mesečno.
• Peti in vsak naslednji otrok: 148 € mesečno.

Gre za predlagane, ne pa dokončne zneske.

Načrtovana pomoč za odrasle

Predvidene so tri ravni pomoči: približno 860 €, 1.045 € in 1.230 € mesečno, odvisno od izpolnjevanja pogojev glede integracije in pripravljenosti za delo.

Zakaj želi vlada spremeniti obstoječi sistem?

Eden glavnih ciljev reforme je poenotenje pravil med avstrijskimi zveznimi deželami. Sedanji sistem omogoča precejšnje razlike v skupnih zneskih prejemkov, zato se politiki že leta sprašujejo, ali bi morala država vzpostaviti jasnejši skupni okvir.

Posebno pozornost so pritegnili medijsko odmevni primeri velikih družin, ki so po podatkih o posameznih primerih prejemale skupno približno 9.000 evrov socialnih prejemkov na mesec. Vlada želi preprečiti ponavljanje tako izjemno visokih skupnih izplačil.

Kljub temu je pomembno poudariti, da posamezni primeri niso enaki povprečni socialni pomoči. Skupni prihodki družine so odvisni od števila članov gospodinjstva, starosti otrok, stanovanjskih stroškov in različnih zakonskih podlag za prejemanje pomoči. Zato znesek, ki se pojavlja v političnih naslovih, ne odraža položaja večine prejemnikov.

Za prvega otroka 307 evrov, za petega bistveno manj

Po informacijah, objavljenih med pogajanji, novi model predvideva postopno zmanjševanje dodatka za vsakega naslednjega otroka. Za prvega otroka se omenja enoten znesek v višini 307 evrov mesečno.

Za drugega, tretjega in četrtega otroka je predviden razpon od 245 do 307 evrov. Znotraj tega razpona bi lahko zvezne dežele same določile konkreten znesek ob upoštevanju lokalnih življenjskih in stanovanjskih stroškov.

Največja sprememba bi zadevala petega in vsakega naslednjega otroka. Po trenutno dostopnih informacijah je zanje predviden dodatek v višini 148 evrov mesečno.

Takšen model bi še posebej prizadel večje družine v zveznih deželah, ki zdaj za vsakega otroka izplačujejo enake ali višje zneske. Na Dunaju se trenutno omenja znesek 332 evrov na otroka, zato bi prehod na novi sistem za nekatere družine pomenil občutno zmanjšanje skupnih prihodkov.

Kako bi se izračunala pomoč za družino s petimi otroki?

Če upoštevamo napovedane zneske, bi lahko otroški del socialne pomoči za družino s petimi otroki znašal od 1.190 do 1.376 evrov mesečno. Spodnja meja velja, če se za drugega, tretjega in četrtega otroka upošteva po 245 evrov, zgornja pa, če se upošteva po 307 evrov.

To ni celoten znesek socialne pomoči za takšno družino. V izračun niso vključeni morebitni prejemki za odrasle, druge oblike podpore ali posebne okoliščine gospodinjstva. Prav zato je pomembno, da ne primerjamo zgolj enega dela sistema s skupnimi zneski, ki se pojavljajo v političnih razpravah.

Za odrasle pripravljajo sistem s tremi ravnmi pomoči

Drugi pomemben del reforme se nanaša na delovno sposobne odrasle osebe. Po informacijah iz pogajanj se načrtuje model, v katerem bi začetna raven pomoči znašala približno 860 evrov mesečno.

Naslednja raven, približno 1.045 evrov, bi bila povezana z izpolnjevanjem določenih obveznosti glede integracije. Med njimi se omenjajo tečaji nemškega jezika in spoznavanje družbenih vrednot. Po doslej objavljenih informacijah bi lahko za osebe, ki so odrasle v Avstriji ali zaključile ustrezno šolanje, veljali drugačni načini dokazovanja izpolnjevanja pogojev.

Polni znesek v višini približno 1.230 evrov bi bil namenjen osebam, ki delajo, vendar nimajo dovolj prihodkov, ali pa izpolnjujejo predpisane obveznosti, povezane z vključevanjem na trg dela.

Eno od odprtih vprašanij ostaja, kako bo zakon natančno opredelil pripravljenost za delo. Ta opredelitev bo ključna za izvajanje reforme, pa tudi za zaščito oseb, ki zaradi zdravstvenih, družinskih ali drugih upravičenih okoliščin ne morejo takoj sprejeti zaposlitve.

Dunaj bi lahko občutil največje spremembe

Za prebivalce avstrijske prestolnice bi bila reforma lahko še posebej pomembna. Dunaj je imel doslej drugačen sistem otroških dodatkov kot nekatere druge zvezne dežele, zato bi poenotenje pravil za večje družine lahko prineslo občutna znižanja.

To ne zadeva zgolj zneskov na papirju. Za družine, ki so odvisne od socialne pomoči, vsaka sprememba vpliva na zmožnost plačevanja stanovanja, šolskih potrebščin, oblačil, prevoza in drugih vsakodnevnih stroškov.

Prav zaradi tega bodo način izvajanja reforme, morebitna prehodna obdobja in dodatne nedenarne oblike pomoči enako pomembni kot osnovni mesečni zneski.

Kaj pa dodatne oblike pomoči?

Poleg denarnih prejemkov se obravnavajo tudi določene oblike pomoči v naravi. Po doslej objavljenih informacijah razpravljajo o dodatnih storitvah ali namenski podpori za otroke, vključno z možnostjo kartic in drugih oblik sodelovanja v izobraževalnih ter družbenih dejavnostih.

Takšni ukrepi imajo lahko pomembno vlogo, vendar ne nadomestijo samodejno denarja, potrebnega za vsakodnevne stroške gospodinjstva. Njihova dejanska vrednost bo odvisna od tega, za kaj jih bo mogoče uporabiti in ali bodo na voljo vsem družinam, ki jih potrebujejo.

Končnega zakona še ni

Minister za socialne zadeve Johannes Rauch naj bi v četrtek predstavil načrte predstavnikom zveznih dežel. Nato bodo sledili nadaljnji pogovori in priprava zakonskega predloga.

Vlada želi, da bi novi sistem začel veljati 1. januarja 2027. Vendar je ta datum za zdaj le politični cilj in ne potrditev, da je bila reforma že sprejeta.

Šele končno besedilo zakona bo pokazalo natančne zneske, pogoje, izjeme in prehodna pravila. Do takrat prejemniki ne bi smeli sprejemati finančnih odločitev zgolj na podlagi medijskih napovedi.

Pomembna politična odločitev z zelo konkretnimi posledicami

Razprava o socialni pomoči vedno odpira dve občutljivi vprašanji. Prvo je, kako zagotoviti, da bo sistem finančno vzdržen in bo spodbujal zaposlovanje. Drugo pa, kako zaščititi otroke in osebe, ki se znajdejo v resnični materialni stiski.

Reforma, ki jo trenutno pripravljajo, poskuša odgovoriti na oba izziva, vendar bo končno ravnovesje odvisno od podrobnosti. Enaka pravila za celotno državo lahko prinesejo večjo preglednost, vendar to ne pomeni, da so življenjski stroški na Dunaju, v Linzu, Gradcu ali manjših avstrijskih krajih enaki.

Za tisoče gospodinjstev najpomembnejše vprašanje ne bo politični naslov o visokih zneskih, temveč to, koliko denarja jim bo dejansko ostalo na voljo, ko bodo nova pravila začela veljati. Prav to bo najpomembnejši pokazatelj dejanskih posledic reforme./LN/Vir za objavo TV Wien /