Slovenija, 10. november 2026 – V Sloveniji letos drugič praznujemo dan znanosti. Največ državnih proračunskih sredstev je bilo lani namenjenih tehniškim in tehnološkim vedam, največ raziskovalcev pa je bilo zaposlenih v naravoslovnih in tehniških vedah.
10. novembra v Sloveniji praznujemo dan znanosti, ki so ga poslanke in poslanci potrdili z novelo zakona o praznikih in dela prostih dnevih. Z njim želimo poudariti pomen znanosti za razvoj države in družbe, povečati njeno prepoznavnost ter jo približati javnosti.
Datum praznika je znanstvena skupnost izbrala, ker je na ta dan leta 1819 umrl Žiga Zois, slovenski razsvetljenec, znanstvenik, gospodarstvenik, podjetnik in mecen, ki je s svojim delovanjem pomembno vplival na razvoj znanosti in kulture na Slovenskem.
Največ proračunskih sredstev za visokošolski sektor
Po podatkih o realiziranem proračunu je Slovenija deseto leto zapored povečala obseg proračunskega financiranja razvojno-raziskovalne dejavnosti (RRD). Leta 2025 je tako zanjo namenila 599,0 milijona EUR. Največ državnih proračunskih sredstev so prejele tehniške in tehnološke vede (33 %) ter naravoslovne (29 %), najmanj pa humanistične (8 %).
Več kot polovica teh sredstev (52,8 %) je bila namenjena visokošolskemu sektorju. Preostala so bila razdeljena med državni (35,7 %) in poslovni sektor (9,3 %), tujino (1,5 %) ter zasebni nepridobitni sektor (0,7 %).
Izdatkov za razvojno-raziskovalno dejavnost znova več kot leto prej
Bruto domači izdatki za raziskave in razvoj (RRD) so predlani znašali 1,44 milijarde EUR oz. 2,1 % BDP. Od tega jih je 69 % nastalo v poslovnem sektorju. Sredstva iz tujine so obsegala 303 milijone EUR oz. 21 % vseh virov financiranja, med domačimi viri pa je največ prispevalo gospodarstvo, in sicer 731 milijonov EUR.
Za razvoj zelenih tehnologij je bilo namenjenih 78 milijonov EUR, pri čemer so izstopale razvijajoče se tehnologije prihodnosti (31,1 %), baterije (19,6 %) ter nove tehnologije za shranjevanje električne energije in toplote (16,0 %). Za razvoj tehnologij umetne inteligence je bilo namenjenih 32 milijonov EUR, med izvajalci pa se jih je največ, 64%, ukvarjalo s strojnim učenjem.
Nekaj več kot četrtina diplomantov s področij STEM
V šolskem letu 2025/26 je bilo med vsemi dijaki srednješolskih izobraževalnih programov
30 % vpisanih v programe STEM področij, med njimi 12 % dijakinj. Leta 2025 je na teh področjih diplomiralo 5.354 oseb oz. nekaj več kot četrtina (28 %) vseh diplomantov.
Med njimi je bilo žensk približno tretjina (32 %).
Med novimi doktorji znanosti na omenjenih področjih je bilo lani 38 % žensk in 62 % moških. Največ jih je doktoriralo na področju tehnike, proizvodnih tehnologij in gradbeništva (103), sledili so naravoslovje, matematika in statistika (102), najmanj pa jih je bilo na področju informacijskih in komunikacijskih tehnologij (18).
Delež uporabnikov tehnologij umetne inteligence se povečuje
Tehnologije umetne inteligence (UI) postajajo čedalje pomembnejši del vsakdanjega življenja prebivalcev in poslovanja podjetij. UI uporablja 38 % podjetij (22 % v letu 2025) – 34 % malih, 52 % srednje velikih in 83 % velikih podjetij; z vidika skupin dejavnosti pa 29 % podjetij v proizvodnih in 46 % v storitvenih dejavnostih (lanska deleža: 17 % in 26 %).
Umetna inteligenca je vse bolj prepoznavna tudi med prebivalci. Z njimi je seznanjena večina prebivalcev – devet od desetih jih je odgovorilo, da umetno inteligenco poznajo oz. so zanjo že slišali (87 %; v 2025: 68 %).
Uporaba tehnologij umetne inteligence (UI) v Evropski uniji strmo narašča tako med posamezniki kot v gospodarstvu. Po podatkih Eurostata je uporaba UI v EU trenutno največja v nordijskih državah, medtem ko med gospodarskimi panogami močno izstopata informacijsko-komunikacijski sektor ter področje trženja in prodaje.
Slovenija se pri splošni rabi UI med prebivalci uvršča nad povprečje EU, medtem ko podjetja nekoliko bolj capljajo na mestu.
Kje v EU je uporaba UI največja?
Uvajanje umetne inteligence se po državah članicah zelo razlikuje. Na vrhu lestvice so konsistentno države z močno razvito digitalno infrastrukturo:
Danska: Je vodilna v EU; UI uporablja že 42 % podjetij, med prebivalci pa generativna orodja uporablja skoraj polovica (48,4 %).
Finska (37,8 % podjetij) in Švedska (35,0 % podjetij) tesno sledita na drugem in tretjem mestu.
Belgija (34,5 % podjetij) ter baltske države (kot sta Estonija in Litva), ki beležijo izjemen zagon in rast
Zanimivost: Če upoštevamo širšo regijo (vključno z državami zunaj EU), sta v samem evropskem vrhu po rabi med prebivalstvom Irska (zaradi velikega koncentrata tehnoloških gigantov v Dublinu) in Norveška.
Na repu lestvice z najnižjo stopnjo integracije UI ostajajo Romunija (le okoli 5 % podjetij), Bolgarija in Poljska.
Na katerih področjih in sektorjih je raba največja?
Umetna inteligenca se v podjetjih najpogosteje uporablja za specifične poslovne funkcije in znotraj določenih panog.
1. Najbolj aktivni gospodarski sektorji:
– Informacije in komunikacije: Absolutni zmagovalec, saj UI v EU uporablja kar 62,5 % podjetij v tej panogi.
– Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti: Področje raziskav, analiz in tehnologij dosega okoli 40 %.
– Mediji in energetika: Ti strateški sektorji prav tako beležijo hitro rast adoptivnosti.
– Kje UI zaostaja? Najmanj se UI uporablja v gradbeništvu (okoli 10 %), kmetijstvu in turizmu.
2. Glavni nameni uporabe znotraj podjetij:
– Trženje ali prodaja (34,7 %): Generiranje oglasnih besedil, personalizirani predlogi za kupce, avtomatizacija kampanj.
– Poslovna administracija in upravljanje: Avtomatizacija rutinskih opravil, organizacija podatkov in vodenje procesov.
– Analiza besedila in dokumentov (11,8 %): To je trenutno najhitreje rastoča tehnologija UI v podjetjih (rudarjenje besedil, ekstrakcija ključnih informacij).
– Generiranje vsebin (okoli 9 %): Ustvarjanje slik, video posnetkov, avdio zapisov ter programerske kode s pomočjo generativne UI./LN/Tudi vir SURS/