Slovenija, 12. november 2026 – Medtem ko se naši politiki pred zakonodajnim referendumom o Zakonu o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije (ZIURS) poslužujejo skoraj že nedemokratičnih prijemov, kako prepričati neustrezno informirano volilno telo, smo »skočili« v našo vzornico Švico. Ta je bila nekoč celo osnova za obljube, da bo Slovenija postala »druga Švica«. A ob tem smo pozabili, da so naši politiki s svojo socialistično, novodobno nedodelano kapitalistično maniro in balkanskim pristopom Slovenijo usmerili daleč stran od teh želja, kaj šele od realne primerjave.
Kot je znano, Švica velja za svetovni vzor neposredne demokracije, saj njeni državljani na referendumih odločajo večkrat letno. Da bi preprečili politizacijo in zagotovili, da so volivci pred glasovanjem objektivno informirani, imajo vzpostavljen strogo urejen sistem. Ta temelji na uradni predreferendumski knjižici (nem. Abstimmungsbüchlein) in specifični vlogi javnega medija (SRG SSR). Sistem deluje tako, da državljanom zagotavlja nevtralne informacije, še preden se v medijih začne intenzivna politična kampanja.
Uradna predreferendumska knjižica (Abstimmungsbüchlein)
Vsak volilni upravičenec v Švici prejme na dom tiskano knjižico (dostopna je tudi v digitalni obliki in prek aplikacije VoteInfo), ki jo pripravi zvezna uprava. Ta knjižica je ključno orodje za boj proti političnim manipulacijam in vsebuje tri ločene sklope:
Nevtralna strokovna razlaga: Državna uprava pripravi popolnoma objektivno, poljudno in kratko razlago zakona. Opisani so cilji zakona, kaj konkretno prinašajo spremembe ter kakšne bodo finančne in družbene posledice. V tem delu ni prostora za vrednostne sodbe ali politične parole.
Argumenti obeh strani: V knjižici sta natančno odmerjena prostora za argumente tistih, ki zakon podpirajo (vlada in parlament), in tistih, ki mu nasprotujejo (pobudniki referenduma). Obe strani zapišeta svoje poglede sami, vendar besedilo ne sme vsebovati žalitev ali očitnih neresnic.
Priporočilo zvezne oblasti: Na koncu je navedeno zgolj kratko poročilo o tem, kako sta o zakonu glasovala parlament in vlada (npr. Zvezni svet priporoča glasovanje »ZA« ali »PROTI«, ob tem pa je naveden končni izid glasovanja v parlamentu).
S tem državljan dobi na enem mestu vse ključne strokovne podatke in argumente obeh strani, ne da bi mu bilo treba brskati po strankarskih portalih ali družbenih omrežjih.
Vloga švicarskega javnega medija (SRG SSR)
Švicarska javna radiotelevizija ima pri referendumih izjemno stroga pravila, ki se v marsičem razlikujejo od slovenske prakse:
Časovna ločitev faz: Preden se začnejo studijska politična soočenja, javni medij nameni obsežen programski čas izobraževalnim prispevkom. Novinarji v sodelovanju s strokovnjaki vizualno in analitično razstavijo zakon na prafaktorje. Cilj je, da gledalec najprej razume vsebino, šele nato politiko.
Preverjanje dejstev v realnem času: Javna televizija med soočenji aktivno preverja dejstva. Če politik med razpravo uporabi podatek, ki ne drži ali je zavajajoč, ga voditelj ali ekipa v ozadju z analizo uradnih podatkov takoj popravi. Politične agende so tako omejene z dejstvi iz uradne knjižice.
Prepoved referendumskega oglaševanja: V Švici je na radijskih in televizijskih postajah z zakonom prepovedano plačano politično oglaševanje pred referendumi in volitvami. S tem preprečijo, da bi bogatejše stranke ali interesne skupine z medijskim bombardiranjem prevladale nad strokovnimi argumenti.
Kako bi ta model prenesli v Slovenijo?
Če bi želeli v Sloveniji uvesti takšen urejen pristop, bi morali spremeniti dosedanjo prakso na dveh ravneh:
Državna raven: Državna volilna komisija ali Ministrstvo za pravosodje bi moralo pred vsakim referendumom na naslove vseh gospodinjstev poslati nevtralno, strokovno urejeno knjižico z analizo zakona in argumenti obeh strani, namesto da so državljani prepuščeni zgolj strankarskim letakom v nabiralnikih.
Medijska raven (RTV Slovenija): Programski standardi bi morali izrecno določiti, da mora javni servis v tednih pred uradnim začetkom kampanje predvajati izobraževalne oddaje o vsebini zakona. V njih bi sodelovali izključno neodvisni strokovnjaki z univerz, inštitutov in strokovnih teles, politikom pa bi bil vstop v te oddaje strogo prepovedan.
Dejstvo! Glede na to, da je švicarski model usmerjen v visoko stopnjo informiranosti volivcev, se tam ne more zgoditi, da bi se politiki volilnega telesa lotevali s cenenimi politikantskimi pristopi. V »ta pravi« Švici resni mediji sploh ne bi dopustili, da politiki nagovarjajo ljudi z neargumentiranimi in neverodostojnimi trditvami.
Zato je povsem logično, da je Slovenija s svojim enosmernim pristopom javnega medija in politikantstvom strank, ki s prikritimi pristranskostmi nagovarjajo volivke in volivce, svetlobna leta daleč od svoje vzornice./Objavo pripravil: J. Temlin/Fotografija le ponazoritvena/