Ljubljana, 17. november 2026 – Ljubljana je te dni v središču pozornosti kot prvo mesto v Evropski uniji, ki v realnem prometu testira 30-metrski baterijski tramvaj brez tirnic kitajskega proizvajalca CRRC (China Railway Rolling Stock Corporation, največji kitajski in svetovni državni proizvajalec tirnih vozil s sedežem v Pekingu).

Medtem ko večina medijev dogodek spremlja predvsem z navdušenjem nad tehnično novostjo, smo s pomočjo sodobnih orodij umetne inteligence za analizo podatkov pripravili bolj trezen in pragmatičen pogled. Težko je namreč spregledati, da je ljubljanski LPP z novico o tem, da Ljubljana spet postaja nekaj posebnega, prišel na dan prav zadnji dan pred volilnim molkom letošnjih lokalnih volitev. Ob tem so javnosti ponudili na ogled vozilo in nekaj skopih tehničnih podatkov, a premalo odgovorov o delovanju celotnega sistema. Ker tehnologija sama po sebi ne rešuje prometnih zamaškov, če ji ne sledijo jasni sistemski ukrepi, smo preverili, kaj takšno vozilo v resnici prinaša v vse bolj kaotičen promet slovenske prestolnice.
Kaj v resnici prinaša testiranje in kaj so spregledali drugi mediji?
Novica, ki so jo v zadnjih dneh podrobno povzeli osrednji slovenski mediji, kot so RTV Slovenija, Delo in Siol.net, temelji na uradni predstavitvi Mestne občine Ljubljana in Ljubljanskega potniškega prometa (LPP). Dejstva so jasna: Ljubljana na trasi od začetka Barjanske ceste po Slovenski, Dunajski in Linhartovi cesti do Žal preizkuša dobrih 30 metrov dolgo vozilo na gumijastih kolesih, ki sprejme do 250 potnikov. Enomesečno testiranje se je začelo v ponedeljek, 16. novembra, in poteka v dveh fazah. Prva dva tedna vozilo po mestu kroži brez potnikov, nato pa ga bodo v prometno manj obremenjenih urah lahko brezplačno preizkusili tudi občani. Zanimiva podrobnost, ki jo marsikdo spregleda, pa je, da sistem za avtonomno sledenje virtualnim talnim oznakam med preizkusom sploh ne bo vklopljen – vozilo bo ves čas ročno upravljal na Kitajskem izšolani voznik LPP.
Da ne bo očitkov, da si pragmatične pomisleke izposojamo drugje, velja pošteno omeniti, da sta na širši prometni kontekst že opozorila tudi portal N1 z mnenjem prometnih strokovnjakov ter časnik Dnevnik z vprašanjem, ali prestolnica dobiva hiter javni promet ali zgolj nova vozila. A ključno vprašanje ostaja odprto.
Sporočilo akterjem izvedbe: Novinarji in javnost potrebujejo načrte, ne le obljub
Ko mestna oblast in LPP javnosti predstavljata tako odmevne projekte, pričakujemo več kot le osnovne tehnične podatke, »fotogenične« posnetke in splošne obljube o trajnostni prihodnosti. Novinarjem in meščanom morajo snovalci predložiti jasne načrte na treh ključnih področjih:
Prednost v križiščih: Brez fizično ločenih rumenih pasov na celotni trasi in absolutne prednosti na semaforjih bo tudi 30-metrski tramvaj brez tirov stal v istih prometnih zamaških kot obstoječi avtobusi.
Celovita prometna shema: Kje bodo obračališča, kako bo urejeno polnjenje baterij v prometnih konicah in kakšna bo dejanska pogostost voženj?
Povezava z obrobjem: Kako bo vozilo navezano na primestni promet in zbirna parkirišča P+R, kjer dnevni migranti puščajo svoje avtomobile?
Vzornik iz prakse – Kako to počne Dunaj (preverjeni podatki za leto 2026)
Da se izognemo pavšalnemu modrovanju, kako naj bi uvedba močnega javnega prevoza popolnoma ukinila osebne avtomobile v mestu, poglejmo verodostojne številke z Dunaja za leto 2026. Avstrijska prestolnica avtomobilov ni prepovedala, jih je pa jasno finančno regulirala:
Dostopen P+R in javni prevoz: Dnevno parkiranje v standardnih dunajskih garažah P+R (npr. prek upravljavca WIPARK) stane 4,60 € na dan, pri alternativnih ponudnikih (kot je Parktiger) pa med 4,99 € in 5,99 € na dan. Letna vozovnica za ves mestni javni prevoz Wiener Linien v letu 2026 znaša 461 € v digitalni obliki oziroma 467 € v fizični.
Drago in časovno omejeno ulično parkiranje: Kratkotrajno parkiranje na ulicah po vseh 23 okrajih Dunaja stane 3,40 € na uro in je omejeno na največ dve uri. Digitalno plačevanje (prek aplikacije Handyparken Wien) omogoča natančno obračunavanje po 15-minutnih intervalih (0,85 €).
Konkreten predlog za Ljubljano: Jasen digitalni režim za tiste, ki »ne morejo brez avta«
Uvedba sodobnega javnega prevoza v Ljubljani nikomur ne jemlje pravice do uporabe osebnega vozila. Za vse tiste, ki vztrajajo, da brez avtomobila v središču mesta ne zmorejo, pa mora mesto vzpostaviti pošten, popolnoma digitalen in občutno dražji režim uličnega parkiranja, kot smo že izpostavili v kolumni o nujnosti konca parkirne stihije v Ljubljani:
Ukinitev ugodne nočne tarife: Ulično parkiranje na javnih površinah naj poteka izključno prek digitalne aplikacije. V nočnem času med 22.00 in 5.00 uro parkiranje ostane v mirovanju, natanko ob 5.00 uri zjutraj pa se samodejno aktivira obračunavanje po novi, bistveno višji redni dnevni tarifi.
Avtomatska bremenitev kartice za 24-urni cikel: Voznik mora imeti v aplikaciji povezano plačilno kartico z zagotovljenim kritjem za celoten 24-urni cikel parkiranja. Sistem ob 5.00 uri samodejno bremeni račun, brez možnosti izgovorov o pozabljenem podaljšanju listka.
Takojšnja odstranitev vozila ob nekritju: Če kartica ob samodejni bremenitvi nima dovolj sredstev in parkiranje po 5.00 uri ni poravnano, mestno redarstvo in pajek vozilo takoj odpeljeta, vse stroške odvoza, hrambe in globe pa v celoti plača voznik.
Dejstvo je jasno: Lepe slike ne rešujejo prometnega kaosa
Takšen pristop jasno loči med trajnostno mobilnostjo in razkošjem zasedanja dragocenega mestnega prostora – brez praznih obljub in brez nepotrebnega ideološkega pregovarjanja. Dunajski javni potniški promet, čeprav niti tam ni vse idealno, vsak dan prepelje približno 2,5 milijona ljudi, kar pomeni, da dnevno »preseli« celotno prebivalstvo Slovenije in še pol milijona potnikov zraven.
Res je, da je kitajski tramvaj brez tirov zdaj v Ljubljani. A čas je tudi za resne načrte, ne le za lepe slike in PR-pomp. Tako pač je. Nikomur se ne opravičujemo, če smo morda kaj spregledali, saj smo svoj pogled temeljili na lastni osnovi in zdravem razumu, ne pa na internih dokumentih, ki jih imajo (če jih sploh imajo) na LPP in županstvu. Dejstvo je, da javnost trenutno razpolaga le s skopimi podatki in slikanjem, ki ne prinašata veliko dodane vrednosti.
Volitve so zdaj za nami, a vsakodnevne težave meščanov, ki jih upravičeno motita neurejen javni promet in parkirni kaos, ostajajo. Tega niti tako napreden tramvaj ne bo rešil kar tako, brez jasnih pravil igre in pogumnih odločitev. Da! Potrebne so nove, pogumne odločitve – polaganje tlakovcev, gradnja kanalizacije, nesistemsko urejanje parkiranja in potrebnih parkirnih mest ter hkratna pozidava vsakega koščka razpoložljivih gradbenih parcel v komercialne namene pač ne bodo dovolj za t. i. »Super mesto 2045«./Objavo pripravil: J. Temlin/Uporabljena tudi UI/Fotografija: Javna objava LPP/



