Število samozaposlenih na zgodovinskem vrhu, delovno aktivnih 44,1 odstotka vseh prebivalcev

Slovenija, 20. november 2026 – Število delovno aktivnih v Sloveniji se je septembra povzpelo na 941.397, število samozaposlenih pa je doseglo nov rekord. Podatki kažejo, da v državi dela približno 44,1 odstotka celotnega prebivalstva, s čimer se uvrščamo tik ob povprečje Evropske unije, medtem ko med delovno sposobnim prebivalstvom že presegamo evropske cilje za leto 2030.

Po statistični analizi Statističnega urada Republike Slovenije (SURS) je bilo septembra več tako zaposlenih kot samozaposlenih. Rast so zaznali v večini področij dejavnosti, najizrazitejšo v predelovalnih dejavnostih.

Ključne statistike:

  • število delovno aktivnih skupno zraslo na približno 941.400,
  • približno 106.000 samozaposlenih oziroma največ doslej,
  • za 0,3 % več delovno aktivnih v predelovalnih dejavnostih,
  • delež delovno aktivnih v celotnem prebivalstvu znaša 44,1 %.

Več zaposlenih in samozaposlenih

Število delovno aktivnih se je v primerjavi z avgustom povečalo za okoli 3.200 ali 0,3 odstotka, na približno 941.400 (natančneje 941.397). Pri zaposlenih je poraslo na nekaj manj kot 835.400 (za skoraj 2.900 ali 0,3 odstotka), pri samozaposlenih pa na približno 106.000 (za nekaj več kot 300 ali prav tako za 0,3 odstotka). Število samozaposlenih je največje, odkar spremljamo registrske podatke. Njihov delež se je dvignil na 11,3 odstotka delovno aktivnega prebivalstva.

Delovno aktivnih moških je bilo skoraj 2.000 več oziroma za 0,4 odstotka, število žensk pa se je mesečno dvignilo za nekaj več kot 1.200 oziroma za 0,3 odstotka.

V primerjavi s septembrom lani se je število delovno aktivnih povečalo za skoraj 400. Zaposlenih je bilo za 0,1 odstotka manj, samozaposlenih pa za 1,0 odstotek več. Delovno aktivnih moških je bilo za 0,1 odstotka več, medtem ko je med ženskami to število upadlo za 0,1 odstotka.

Rast v večini področij dejavnosti

Na mesečni ravni se je število delovno aktivnih povečalo v 17 področjih dejavnosti, zmanjšalo pa v štirih. Največjo rast smo zaznali v predelovalnih dejavnostih, saj je število delovno aktivnih poraslo za nekaj manj kot 600 oziroma 0,3 odstotka. Po drugi strani se je največji upad zgodil v poslovanju z nepremičninami, in sicer za okoli 50 ali 0,8 odstotka.

Po skupini državljanstva (brez upoštevanja kmetov) se je število delovno aktivnih državljanov Slovenije povečalo za približno 1.500 ali 0,2 odstotka, tujih pa za nekaj več kot 1.700 ali 1,1 odstotka. Število prvih je najbolj poraslo v dejavnosti javne uprave in obrambe ter dejavnosti obvezne socialne varnosti (za približno 500 ali 1,1 odstotka), pri drugih pa v predelovalnih dejavnostih (za nekaj več kot 600 ali 1,5 odstotka).

Na medletni ravni je bila rast najizrazitejša v zdravstvu in socialnem varstvu, in sicer 3,6-odstotna, medtem ko je bil največji upad zaznan v predelovalnih dejavnostih, 0,9-odstoten. Število delovno aktivnih državljanov Slovenije (brez kmetov) se je na medletni ravni zmanjšalo za 0,6 odstotka, medtem ko se je pri delovno aktivnih tujih državljanih (brez kmetov) povečalo za 3,8 odstotka.

Delovno aktivno prebivalstvo, Slovenija

sep 2026sep 2026
avg 2026
sep 2026
sep 2025
številostopnja rasti (%)
Delovno aktivno prebivalstvo941.3970,30,0
Zaposlene osebe835.3770,3–0,1
pri pravnih osebah792.0720,40,1
pri fizičnih osebah43.3050,2–3,6
Samozaposlene osebe106.0200,31,0
samostojni podjetniki posamezniki80.2760,41,5
osebe, ki opravljajo poklicno dejavnost8.0730,66,5
kmetje17.671–0,1–3,2

Delovno aktivni v primerjavi s celotnim prebivalstvom

Ob upoštevanju septembrskega podatka o 941.397 delovno aktivnih osebah in celotnega števila prebivalcev Slovenije (približno 2,135 milijona) znaša delež delovno aktivnih 44,1 odstotka. To pomeni, da je delovno aktiven skoraj vsak drugi prebivalec oziroma ena oseba na 2,27 prebivalca.

Preostalih približno 55,9 odstotka prebivalcev Slovenije ni delovno aktivnih. To skupino sestavljajo predvsem upokojenci, otroci, šolajoča mladina (dijaki in študenti) ter brezposelne osebe. Slovensko razmerje je zelo blizu povprečju celotne Evropske unije, kjer se delež delovno aktivnih v celotnem prebivalstvu po podatkih Eurostata giblje med 43,8 in 45 odstotki (približno 198 do 203 milijone delovno aktivnih na 451,8 milijona prebivalcev).

Primerjava z drugimi državami Evropske unije

Med posameznimi članicami obstajajo precejšnje razlike, ki izhajajo iz starostne strukture prebivalstva (delež upokojencev in otrok), kulture dela s krajšim delovnim časom ter splošne gospodarske aktivnosti.

Država / regijaDelež delovno aktivnih v celotnem prebivalstvu*Uradna stopnja delovne aktivnosti (starost 20–64 let, Eurostat)Glavne značilnosti trga dela
Nizozemska~54 %83,4 %Zelo visok delež dela s krajšim delovnim časom in visoka vključenost mladih ter žensk.
Malta~53 %83,6 %Najvišja stopnja delovne aktivnosti v EU in močno priseljevanje delovne sile.
Estonija~50 %81,7 %Visoka zaposlenost starejših delavcev in visoka aktivnost žensk.
Nemčija~49 %~81 %Močno gospodarstvo in velik delež delovno aktivnega prebivalstva.
Češka~48 %82,9 %Dolgoletno najnižja stopnja brezposelnosti v EU in močna industrijska baza.
Slovenija44,1 %~79 %Nadpovprečna vključenost v delovno dobo in velik delež tujih delavcev.
Povprečje EU-27~44,0 %76,1 %Evropski cilj za leto 2030 je doseči 78-odstotno stopnjo v skupini 20–64 let.
Grčija~39 %71,0 %Nižja delovna aktivnost žensk in večji delež neformalnega dela.
Italija~38 %67,6 %Najnižja stopnja zaposlenosti v EU, izrazito staranje prebivalstva in velike regionalne razlike.

*Opomba: Podatki v prvem stolpcu predstavljajo izračun na podlagi zadnjih razpoložljivih podatkov SURS in Eurostata.

Zakaj statistiki raje uporabljajo drugo merilo?

Čeprav je primerjava števila delovno aktivnih z vsemi prebivalci zelo nazorna za razumevanje, koliko ljudi dejansko ustvarja dodano vrednost in polni pokojninsko ter zdravstveno blagajno, uradna statistika uporablja drugačen kazalnik.

Eurostat meri uradno stopnjo delovne aktivnosti zgolj znotraj delovno sposobnega prebivalstva v starosti od 20 do 64 let. S tem izloči vpliv demografske slike, kot sta visok delež otrok ali upokojencev. Ker ima Slovenija razmeroma staro prebivalstvo, je njen delež delovno aktivnih v celotnem prebivalstvu (44,1 odstotka) povprečen. Če pa pogledamo samo generacijo med 20. in 64. letom starosti, se Slovenija s približno 79 odstotki uvršča nad povprečje EU (76,1 odstotka) in že presega cilj Evropske unije za leto 2030./LN/Vir za objavo: SURS, Eurostat/

Dodaj odgovor

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.