O dunajskem biseru Avstrijske narodne knjižnice in našem mačehovskem odnosu do velikega rojaka

Dunaj, 22. november 2026 – Avstrijska narodna knjižnica, ki je del mogočnega kompleksa palače Hofburg na naslovu Josefsplatz 1, je zagotovo eden najlepših kulturnih biserov Dunaja, ki si ga je vredno ogledati. Ogledali smo si ga!

A naš obisk ni bil zgolj turističen – tja nas je vlekla sled velikega Slovenca, Jerneja Kopitarja, ki je v teh sobanah deloval kot cesarski dvorni knjižničar in cenzor.

Gre za moža, čigar posmrtni ostanki danes počivajo v ljubljanskem parku Navje – prostoru, ki je zaradi svoje neurejenosti pogosto v sramoto prestolnici in vsem Slovencem. Nekoliko skromen spomenik, bolj za silo, ima Kopitar tudi na znamenitem dunajskem pokopališču velikanov St. Marx. Je pač tako!

No, s tem zapisom pa vam želimo tudi na kratko približati slavnostno dvorano Prunksaal – to veličastno dunajsko knjižnico, z dodatkom pogleda na znamenitega slovenskega slavista Jerneja Kopitarja, ki v slovenski zavesti pogosto nima pravega mesta. Kot je pri nas v navadi, smo ga pač hitro potisnili na stranski tir – predvsem zato, ker je nekdo tako rekel, vse skupaj pa se je zasidralo zaradi njegovega znanega in ne ravno prijaznega odnosa z našim največjim pesnikom, dr. Francetom Prešernom.

Sprehod skozi najveličastnejšo baročno dvorano v Evropi

Ko obiskovalec vstopi v slavnostno dvorano Prunksaal, mu dobesedno zastane dih. Gre za največjo baročno knjižnično dvorano v Evropi, ki v dolžino meri skoraj 80 metrov, v osrednji ovalni kupoli pa se dviga kar 30 metrov visoko. Prostor je leta 1723 naročil cesar Karel VI.

Pogled najprej pritegne barvita stropna freska dvornega slikarja Daniela Grana v osrednji kupoli, pod katero stoji mogočen marmorni kip cesarja v podobi Herkula, obdan s šestnajstimi kipi habsburških vladarjev. Posebno pozornost v središču dvorane pritegnejo štirje veličastni beneški globusi iz 17. stoletja, katerih premer presega en meter.

Na bogato okrašenih lesenih policah počiva več kot 200.000 zgodovinskih knjig, natisnjenih med letoma 1501 in 1850. Srce zbirke predstavlja osebna knjižnica slavnega vojskovodje princa Evgena Savojskega s 15.000 zvezki v prepoznavnem barvnem usnju. V steklenih vitrinah si je mogoče od blizu ogledati tudi neprecenljive zaklade, kot so antična rimska cestna karta Tabula Peutingeriana ter številni redki rokopisi in spisi iz časa reformacije.

Ta res znamenita dvorana gosti tudi odmevne občasne razstave iz arhivov knjižnice (na primer razstava o madžarski vstaji leta 1956 ali o zasebnem življenju cesarske družine Franca II./I.). Velja pa še dodati, da je bil prostor konec leta 2022 temeljito restavriran, pri čemer so z lasersko tehnologijo očistili lesene galerije in zaščitili knjižni fond, zato danes sije v prvotnem baročnem sijaju, ki ga boste morda lahko zaznali tudi s pomočjo fotografij, ki smo jih ob obisku dvorane posneli.

Vrnimo se še nekoliko k Kopitarjevi zapuščini, ki je Dunaj ne pozablja

Prav med policami in rokopisi te izjemne dvorane je dolga leta deloval Jernej Kopitar. Čeprav ga v Sloveniji pogosto omejimo zgolj na vlogo strogega cenzorja in nasprotnika Prešernove romantike, je bil v evropskem merilu eden najpomembnejših slavistov svojega časa. Na Dunaju je zbral neprecenljivo zbirko slovanskih rokopisov, v središče evropske znanosti postavil Brižinske spomenike in odločilno vplival na razvoj modernega jezikoslovja.

Obisk Avstrijske narodne knjižnice tako ponuja dvoje: estetski užitek v eni najlepših dvoran na svetu in tih opomin, da bi morali v domovini na svoje zgodovinske osebnosti pogledati širše – brez starih zamer in z več spoštovanja do njihove dediščine.

In še to: Povabilo na Dunaj – in opomin, milo rečeno, sramotnega odnosa do Kopitarja doma

Če vas pot zanese v avstrijsko prestolnico, ne izpustite obiska tega baročnega templja znanja. Spoznajte vsaj veličastni delovni prostor znamenitega Slovenca na Dunaju, kjer so njegov prispevek k evropski kulturi znali ceniti že za časa njegovega življenja.

Hkrati pa naj bo ta sprehod med dunajskimi knjižnimi zakladi tudi ogledalo nam samim. Ko boste naslednjič šli mimo ljubljanskega parka Navje, se spomnite, kako milo rečeno zaničevalen odnos gojimo do Kopitarja – in ne le do njega, temveč do celotne plejade velikanov naše zgodovine, ki tam počivajo v zanemarjenem okolju. Dokler doma ne bomo znali počastiti lastnih korenin, nam ne preostane drugega, kot da ponos na naše velike može iščemo na tujem.

Zanimivo je vedeti še to

Dvorana se imenuje Prunksaal zaradi svojega prvotnega namena, saj nemška beseda Prunk pomeni razkošje, sijaj ali blišč, Saal pa dvorana (v slovenščino jo zato najpogosteje prevajamo kot slavnostna ali razkošna dvorana). Cesar Karel VI. prostora ni dal zgraditi zgolj kot navadno shrambo za knjige, temveč kot reprezentančni spomenik habsburške dinastije. Dvorana je morala s svojo velikostjo, pozlato, marmornimi kipi in stropnimi poslikavami obiskovalce osupniti ter pokazati, da cesar vlada tako nad ozemljem kot nad znanjem in umetnostjo.

Čeprav ima Evropa več slovitih baročnih knjižnic (na primer v češki Pragi, portugalski Coimbri ali avstrijskem Admontu), dunajski Prunksaal med njimi izstopa po treh stvareh:

Cesarski (posvetni) značaj: Medtem ko je večina drugih znamenitih knjižnic nastala v bogatih samostanih (Admont, Melk, praški Strahov), je bila dunajska zgrajena kot cesarska dvorna knjižnica. Zato v njej namesto svetnikov prevladujejo kipi habsburških vladarjev.

Rekordna količina knjig v enem prostoru: S skoraj 80 metri dolžine in več kot 200.000 knjigami v enotni dvorani prekaša večino evropskih tekmecev (celo slavna samostanska knjižnica v Admontu, ki je bila zgrajena po dunajskem zgledu, jih v dvorani hrani okoli 70.000).

Prost sprehod med policami: V nekaterih znanih dvoranah (kot sta praški Klementinum ali Strahov) obiskovalci zaradi zaščite tal dvorano opazujejo le z vhoda za vrvico. Na Dunaju pa se lahko prosto sprehodite po celotni dolžini dvorane vse do mogočne osrednje kupole.

Nasvet za obiskovalce: Vhod v slavnostno dvorano Prunksaal se nahaja na trgu Josefsplatz 1 (v neposredni bližini Španske jahalne šole). Redna vstopnica za odrasle stane 12 evrov, mladi do 19. leta pa imajo prost vstop. V zimskem času (od oktobra do maja) je knjižnica ob ponedeljkih zaprta./Objavo pripravila: Alenka T. Seme/J. Temlin/Foto; Janez Temlin/

Dodaj odgovor

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.