Ljubljana, 9. junij 2021 – Založba Mladinska knjiga, ki od leta 1949 podeljuje Levstikovo nagrado, je to storila tudi letos, in sicer včeraj, 8. junija, na posebni priložnostni slovesnosti, ki se je odvijala v Pavčkovi dvorani založbe Mladinske knjige.

Za življenjsko delo sta nagrado prejela Andrej Rozman – Roza, pesnik in pisatelj in ilustratorka Alenka Sottler. Nagrado za izvirno leposlovno delo je prejel Blaž Lukan za knjigo Fantek in punčka ter Ana Zavadlav za izvirne ilustracije v knjigi Obisk.

In zdaj še utemeljive žirantov, zakaj so letošnji nagrajenci prejeli Levstikove nagrade:

• Andrej Rozman – Roza  – Pesnik in pisatelj, pa tudi dramatik, prevajalec, režiser in igralec Andrej Rozman – Roza (1955) je eden najboljših in najizvirnejših sodobnih ustvarjalcev za otroke in odrasle na Slovenskem, so zapisali v utemeljitvi Levstikove nagrade za življenjsko delo. “Tako je samosvoj in živ, rahločuten in zabaven, inovativen in poglobljen, močan in nežen, da verjetno ni človeka v Sloveniji, ki se ga njegova dela ne bi dotaknila. Rad ima slovenski jezik, rad se z njim igra in ga ohranja živega,” je izpostavila žirija, ki ji je predsedoval glavni urednik Mladinske knjige Bojan Švigelj.

O nagradi za življenjsko delo je žirija presojala v naslednji sestavi: Bojan Švigelj, glavni urednik in predsednik žirije, Tatjana Cestnik, vodja sektorja Knjižno založništvo, Andrej Ilc, vodja Uredništva za leposlovje, Tanja Komadina, likovna urednica, Alenka Veler, urednica mladinskega leposlovja in Irena Matko Lukan, urednica otroškega leposlovja.

• Alenka Sottler  – Akademska slikarka in ilustratorka Alenka Sottler (1958) ustvarja za otroke, mladino in odrasle, od klasičnih in sodobnih pravljic do poezije in naslovnic ter družbeno odzivnih del. V dialogu med besedo in ilustracijo venomer išče način, kako na njunem presečišču ustvariti novo celostno umetnino. S svojim analitičnim pristopom in mojstrsko likovno dovršenostjo se ne posveča le klasičnim likovnim tehnikam, kot je denimo tempera, marveč tudi izumljanju in uporabi inovativnih likovnih tehnik, kot so praskanka, izrezanka, odtisi, je zapisano v utemeljitvi.

O nagradi za življenjsko delo je žirija presojala v naslednji sestavi: Bojan Švigelj, glavni urednik in predsednik žirije, Tatjana Cestnik, vodja sektorja Knjižno založništvo, Andrej Ilc, vodja Uredništva za leposlovje, Tanja Komadina, likovna urednica, Alenka Veler, urednica mladinskega leposlovja in Irena Matko Lukan, urednica otroškega leposlovja.

• Blaž Lukan – Nagrajena pesniška zbirka Fantek in punčka pesnika Blaža Lukana (1955), ki jo je ilustrirala Ana Zavadlav, je po mnenju žirije “spomenik, je družina pesmi, v katerih je ujeto leto nekih življenj“. Nekatere pesmi so napisane v prostem verzu, druge v rimani formi, pri čemer rime in jezik ves čas ostajajo izvirni, sveži. Drobni lirični utrinki se prepletajo s konkretnimi podobami, dejansko prehaja v abstraktno. Vseskozi sta prisotna igrivost in humor, saj so pesmi duhovite, domislice pa izvirne, je še zapisala žirija, ki ji je predsedoval urednik in pesnik Žiga Kosec.

Levstikovega nagrajenca 2021 za najboljše leposlovno delo za otroke in mladino je izbrala žirija, ki so jo sestavljali: urednik in pesnik Žiga Kosec (predsednik žirije) ter Nina Svetelj, vodja prireditev v Mestni knjižnici Kranj, in Irena Matko Lukan, urednica otroškega leposlovja v Mladinski knjigi.

• Ana Zavadlav (1970) – O dobitnici nagrade za izvirne ilustracije v slikanici Obisk Gaje Kos Ani Zvadlav pa je žirija, ki ji je predsedovala vodja galerije v Vodnikovi domačiji Maša P. Žmitek, zapisala, da njena slikanica “čudovito barvna, oblikovno sočna in besedno igriva”. In dodala, da “je celovito zasnovana, umetniško dovršena in jo je – kot vse dobre slikanice – vedno znova mogoče brati tudi le skozi ilustracije. Ilustratorka v izvirnem likovnem slogu in tehniki ustvari izjemne, presenetljive, kompleksne in premišljene kompozicije, v katere z veseljem vstopimo“.

O nagradi  je presojala žirija, ki sta jo pod vodstvom Maše P. Žmitek, vodje galerije v Vodnikovi domačiji, sestavljali še ilustratorka Jelka Godec Schmidt, lanskoletna  Levstikova nagrajenka za življenjsko delo, ter likovna urednica Tanja Komadina.

Levstikova nagrada je, kot že rečeno, najstarejša povojna založniška nagrada. Ob 50. obletnici prve podelitve Levstikovih nagrad so uvedli še nagrado za življenjsko delo; prejemniki nagrad pa dobijo tudi ploščo z imenom pod arkadami, ki se imenujejo Levstikove arkade, in sicer pred knjigarno Konzorcij.

Plošči letošnjima nagrajencema v čast Andreju Rozmanu – Rozi in Alenki Sottler so odkrili po predstavitvi nagrajencev, tako, da ju ob dosedanjih nagrajencih lahko vidite, če se odpravite v knjigarno Konzorcij ali le sprehodite pod Levstikovimi arkadami. In še to! Nagrajenca za izvirno leposlovno delo in ilustracije prejmeta vsak po 2000 evrov neto, nagrajenca za življenjsko delo pa vsak po 4000 evrov neto.

Ob koncu dodajmo še vse  letošnje nominirance:

Za izvirno leposlovje za otroke in mladino, so to bili: 

GUMBKI Tinke Bačič z ilustracijamiSuzi Bricelj, Bojane Dimitrovski, Jelke Godec Schmidt, Ane Košir, Maše Kozjek, Marjana Mančka, Petra Škerla in Ane Zavadlav

NEGOTOVE PESMI Barbare Gregorič Gorenc z ilustracijami Damijana Stepančiča

FANTEK IN PUNČKA Blaža Lukana z ilustracijamiAne Zavadlav

SKRIVNO DRUŠTVO KRVZ  Simone Semenič z ilustracijamiTanje Komadina

ZAJČKOVA HIŠICA Anje Štefan z ilustracijami Hane Stupica

Za izvirne knjižne ilustracije za otroke in mladino pa: 

OBISK Gaje Kos z ilustracijami Ane Zavadlav

PRAVLJIČNO POTOVANJE HANSA CHRISTIANA ANDERSENA Heinza Janischa z ilustracijami Maje Kastelic

SI ŽE KDAJ POKUSIL LUNO Boštjana Gorenca Pižame z ilustracijami Igorja Šinkovca

NEGOTOVE PESMI Barbare Gregorič Gorenc z ilustracijami Damijana Stepančiča

DREVO  Tomaža Pengova z ilustracijamiPolone Lovšin /Objavo pripravila: Alenka T. Seme/ Foto: Alenka T. Seme/

Ljubljana, 8. junij 2021 – Zaradi boljše epidemiološke slike po sedmih mesecih znova odpira svoja vrata tudi Mestno gledališče ljubljansko (MGL). Kljub temu da je bilo gledališče za gledalce zaprto, so v MGL pripravljali različne uprizoritve, in sicer štiri interne premiere (Neznosno dolgi objemi v režiji Doriana Šilca Petka, Češnjev vrt v režiji Janusza Kice, Človek v lupini v režiji Jerneja Lorencija in Teater za telebana v režiji Ire Ratej) ter tri spletne premiere (Tišina med nami v režiji Nine Šorak in v spletni režiji Barbare Zemljič, Jazz v režiji Nejca Gazvode ter Le zaljubiti se ne smemo v režiji Alena Jelena in v spletni režiji Klemna Dvornika).

Do konca gledališke sezone je sicer še manj kot mesec dni, a kot pravijo pri MGL želijo karseda hitro nadomestiti zamujeni del sezone in gledalcem omogočiti ogled čim več predstav.

Zato zdaj z veseljem sporočajo, da jim je uspelo najti novo prizorišče, na katerem bodo odigrali zadnjo premiero v tej sezoni in vse ponovitve te predstave.

Gre za komedijo Slamnik v režiji Diega de Bree, ki jo bodo junija na različnih prizoriščih odigrali kar 36-krat. Premiera komedije Slamnik francoskega dramatika in komediografa Eugèna Labicha pa bo jutri, 9. junija, ob 20. uri.

Besedilo je prevedla Eva Mahkovic, ki je bila tudi dramaturginja uprizoritve. Predstavo je režiral Diego de Brea, ki je zasnoval tudi scenografijo in kasneje predstavo prilagodil odru v Hali L56.

Kostumograf uprizoritve je Leo Kulaš, za odrski govor je in bo skrbela lektorica Barbara Rogelj. Pri uprizoritvi sta sodelovala tudi oblikovalec svetlobe Andrej Koležnik in oblikovalec zvoka Sašo Dragaš.

In še igralci predstave – igrajo: Jaka Lah, Jana Zupančič, Tjaša Železnik, Jožef Ropoša, Uroš Smolej, Gašper Jarni, Viktorija Bencik Emeršič/Lena Hribar, Judita Zidar, Klemen Kovačič AGRFT/Matic Lukšič, Tomo Tomšič, Boris Kerč, Mario Dragojević k. g. in Klara Kuk.

Kot že zapisano, bo jutrišnja premiera, 9. junija, ob 20. uri v Hali L56. Ponovitve pa bodo na sporedu 2., 3., 4., 8., 11., 12., 15., 16. in 17. junija ob 20. uri v Hali L56 za abonente MGL in izven. Dobrodelna predstava ob dnevu spomina na igralca Gašperja Tiča pa bo v petek, 18. junija, ob 20. uri. Izkupiček od prodanih vstopnic bodo že tradicionalno namenili Zvezi prijateljev mladine Slovenije (ZPMS), in sicer akciji Pomežik soncu. S to akcijo želi ZPMS čim več otrokom zagotoviti brezplačne počitnice. Z vašo pomočjo jim lahko omogočimo teden brezskrbnega druženja ter razvijanja talentov in odkrivanja lastnih ustvarjalnih zmožnosti, obenem pa z

Slamnik, Veliki oder MGL, 2020/2021 ogledom predstave podprete tudi gledališče in naš igralski ansambel, ki si ob ponovnem odprtju gledališča znova želi nastopiti pred občinstvom v dvorani.

O komediji Slamnik in njenem nastanku – Pariz, sreda 19. stoletja. Premožni in zaželeni samski moški Fadinard je tik pred poroko s Heleno, hčerko predmestnega vrtnarja Nonancourta. Nevesta je s kočijami, polnimi poročnih gostov, že na poti na prizorišče poroke. Na žalost je Fadinardov konj na poti domov ravnokar pojedel modni damski slamnik, ki ga je našel obešenega na nekem grmu. Slamnik je bil last poročene mlade ženske Anaide, ki se je za grmom skrivala z ljubimcem Émilom. Anaida, ki bi rada ohranila svoje dobro ime, od Fadinarda zahteva nov slamnik, češ da je njen mož zelo ljubosumen in ga bo zanimalo, kam je izginil njen dragi italijanski klobuk. Ko Fadinard ravno odide na misijo »slamnik«, se pripelje Helena z gosti. Fadinard ima pri iskanju klobuka veliko težav. Najprej obišče oblikovalko klobukov, svojo bivšo ljubico Klaro, potem snobovsko baronico, sledi ga vodijo še globlje v zamotane ulice Pariza, od ženske do ženske, od enega do drugega družbenega sloja, poročna procesija (in nevesta) pa mu je ves čas za petami … Eugène Labiche (1815–1888) je francoski dramatik in komediograf, ki je posebno znan po vodvilu. Slamnik je njegovo morda najbolj znano delo, napisal ga je v sodelovanju s pesnikom in dramatikom Marcom-Michelom. Labiche je v tej igri združil dva najbolj priljubljena odrska žanra francoskega gledališča 19. stoletja: vodvil in dobro narejeno igro. Dediščina vodvila – tega je Labiche še posebej dobro obvladal – je v Slamnik vnesla satiro, posmehovanje buržuaziji in tipske like (prešuštnica, vase zagledana plemkinja, nepoboljšljivi samec, ljubimec, prisklednik, vojak itd.), dramaturgija dobro narejene igre pa trdno strukturo z (v primeru farse, tj. žanra, v katerega spada tudi Slamnik) obveznim ugodnim razpletom.

Slamnik, ki poleg zmedene glavne figure iščočega, bežečega moškega v najboljših letih (nekateri kritiki so kljub komičnosti žanra delo znotraj Labichovega opusa razglasili za avtorjevega Hamleta) s svojimi protagonisti vseh družbenih slojev slika mikrokozmos francoske družbe v času drugega francoskega cesarstva, so v 170 letih od nastanka večkrat priredili tako za oder kot za film.

V MGL je priredbo – s posebnim poudarkom na ženskih likih – režiral mojster estetske, stilizirane komedije Diego de Brea, ki je v sezoni 2019/2020 režiral Volponeja Bena Jonsona in Stefana Zweiga.

In kje je 𝗛𝗮𝗹𝗮 𝗟𝟱𝟲 – novo prizorišče MGL

Obnovitev industrijskega objekta na Litostrojski cesti 56 v Ljubljani (Hala L56) med Litostrojsko cesto in Ulico Alme Sodnik je edinstvena priložnost, da spremenimo pogled na del nekdanjega industrijskega mestnega območja. V delu objekta sta že poslovna in gostinska dejavnost, za urbano kulturno življenje v njem pa bodo zdaj poskrbele umetniške vsebine. Prostor, ki ga je gledališko osmislila tehnična ekipa MGL pod vodstvom tehničnega direktorja Janeza Koleše, trenutno sprejme 300 gledalcev. V prijetnem preddverju (atriju) pa pred predstavo lahko pokramljate z drugimi obiskovalci naših predstav. V bližini je lokal Boschtiz – dnevna soba v osrčju Litostrojske cone, ki ponuja dobro glasbo, pijačo in hrano. Prilagamo tudi zemljevid.

Brezplačni avtobusni prevoz (LPP) – V sodelovanju z Ljubljanskim potniškim prometom (LPP) bo MGL vsem gledalcem komedije Slamnik omogočil brezplačno povratno vožnjo do Hale L56 z linijo 18, smer Kolodvor–Živalski vrt (ZOO)–Industrijska cona Šiška–Center Stožice (P + R). Vozni red linije 18 so prilagodili začetku oz. koncu predstave. LPP je tudi omogočil, da gledalce, ki izstopijo na avtobusni postaji, do vhoda v Halo L56 prijazno odpelje Kavalir, so še sporočili iz MGL.

Torej je za premiero komedijo Slamnik francoskega dramatika in komediografa Eugèna Labicha, ki jo je za vas pripravilo Mestno gledališče ljubljansko vse nared!/Objavo pripravila: Alenka T. Seme/Foto – press MGL/avtor: foto Peter Giodani

Ljubljana, 8. junij 2021 – Danes, 8. junija, je v Ljubljani potekala novinarska konferenca, na kateri je Slovensko-nemška gospodarska zbornica s sedežem v Ljubljani predstavila gospodarske odnose med Nemčijo in Sloveniji in rezultate 18. raziskave Slovensko-nemške gospodarske zbornice. Kot je znano, je Nemčija najpomembnejša gospodarska partnerica Slovenije. Nemško-slovenski gospodarski odnosi se z blagovno menjavo, v višini skoraj 11 milijard evrov, nadaljujejo v pozitivnem trendu, nanje pa vpliva visoka stopnja izvoza slovenskih podjetij v Nemčijo. Tudi glede neposrednih naložb sodi Nemčija z naložbami v višini 1,4 milijarde evrov v sam vrh najpomembnejših tujih vlagateljev v Sloveniji. Slovenija se med 15 državami SVE, ki so sodelovale v raziskavi, uvršča med tri najboljše države na področju raziskav in razvoja. Še več! Slovenija kot ugotavlja raziskava ponuja vse pogoje za digitalno preobrazbo in uvajanje industrije 4.0 na vseh ravneh.

Nemška podjetja po lastnih izračunih ustvarjajo skoraj 15 % prometa, predstavljajo 20 % celotnega slovenskega izvoza in zaposlujejo okoli 8 % vseh slovenskih delojemalcev. Dodana vrednost na zaposlenega je v povprečju 25 % višja od slovenskega povprečja in znaša 37.776 evrov. Območje Srednje in Vzhodne Evrope velja danes za Nemčijo za enega najpomembnejših gospodarskih prostorov, poslovnih partnerjev in destinacij za naložbe. Zato nemške zunanje gospodarske zbornice (AHK) od leta 2006 izvajajo skupno raziskavo o gospodarskih in naložbenih razmerah v državah Srednje in Vzhodne Evrope. Zadnja raziskava vseh nemških zunanje gospodarskih zbornic (AHK) je v 15 državah Srednje in Vzhodne Evrope (SVE) potekala aprila 2021.

Okvirni gospodarski pogoji niso optimalni in na številnih področjih je še vedno potrebno ukrepanje

Anketa vsako leto vsebuje vprašanja o oceni gospodarskih razmer, ekonomske politike, okolja za naložbe v Sloveniji in razmer na trgu dela. Slovenija se je tako kot skoraj vse države v Evropi po več letih dinamične rasti leta 2020 sprijaznila z recesijo, kar je posledica pandemije. Pričakuje se, da se bo gospodarska rast leta 2021 vrnila, kljub temu da se država še vedno spopada s številnimi izzivi. Okvirni gospodarski pogoji niso optimalni in na številnih področjih je še vedno potrebno ukrepanje. Eden izmed njih je pomanjkanje kvalificiranih delavcev, ki so nujno potrebni v predelovalni industriji. Pomankanje je posledica ekspanzivne naložbene politike lokalnih podjetij in težnje po migraciji delovne sile v druge evropske države. Za nemška podjetja je trenutna faza rasti idealen čas za vstop na trg in razširitev proizvodnih zmogljivosti.

Slovenija je glede na lokacijske pogoje vse bolj privlačna kot v preteklih letih. Posebej je treba poudariti kakovost in razpoložljivost lokalnih dobaviteljev. Pozitivno pa izstopata tudi infrastruktura in plačilna disciplina. Prejšnja vlada je še posebej pozitivno vplivala na področje predvidljivosti gospodarske politike ter politične in socialne stabilnosti. Pod sedanjo vlado so se te prednosti ponovno zmanjšale. Vendar pa produktivnost in pripravljenost zaposlenih za delo ostajata pomembna spodbuda za naložbe, ki jo ovira le pomanjkanje kvalificiranih delavcev, zlasti v obrtnih panogah.

Raziskava Slovensko-nemške gospodarske zbornice (AHK Slovenija) o gospodarskem stanju v Sloveniji za leto 2021 je pokazala, da je Slovenija prepričljivo prekosila 14 držav Srednje in Vzhodne Evrope kot najboljša lokacija za raziskave in razvoj. Tako Slovenija izpolnjuje vse pogoje za digitalno transformacijo in vpeljavo industrije 4.0 na vseh ravneh ter odpira nove možnosti za sodelovanje. V sklopu letne raziskave se ocenjujejo gospodarsko stanje, gospodarska politika, privlačnost za naložbe v Sloveniji in stanje na trgu dela.

Kot je povedala Katja Stadler, Direktorica Deslo – AHK, poslovne storitve d.o.o., se pozitivni gospodarski obeti odražajo tudi v ponovno rastoči pripravljenosti za naložbe od leta 2021 naprej. »Podjetja so se razveseljivo pozitivno odzvala na vprašanje o nadaljnjih naložbah v Sloveniji. Nekaj manj kot 20 % anketirancev želi dodatno povečati svoje naložbe, več kot 62 % pa jih želi ohraniti raven naložb.«

Vendar pa togo delovno pravo, visoke davčne obremenitve in naraščajoči stroški dela vplivajo na naložbeno dejavnost. »Slovenija v tem pogledu zaostaja za povprečjem Srednje in Vzhodne Evrope.«, je izpostavila Gertrud Rantzen, Predsednica Slovensko-nemške gospodarske zbornice in dodala, da se je to še posebej izkazalo tudi v času pandemije Covid-19, saj država ni uredila zakonske podlage za delo od doma.

Christof Vollstedt, Član upravnega odbora Slovensko-nemške gospodarske zbornice in direktor družbe Henkel Maribor d. o. o.: »V Sloveniji smo prisotni že več kot 30 let in zadovoljni smo tukaj, v prvi vrsti z ljudmi, dobra je tudi infrastruktura. Po drugi strani pa postaja močna slabost te države delovno-pravna zakonodaja, ki se bo morala prilagoditi, v kolikor bo Slovenija želela dosegati pričakovanja tudi na tem področju. To je zagotovo velika slabost te države, kot tudi previsoka obdavčitev plač.«

Simon Franko, Član upravnega odbora Slovensko-nemške gospodarske zbornice in direktor BASF v Sloveniji, na Hrvaškem in v Srbiji: »V svetu opažamo konjukturo, kar pa prinaša tudi določene izzive, predvsem ne vemo, koliko časa bo le-ta trajala. Zato je na tem mestu pomembno, da Slovenija razmisli kako bo priteglnila še več tujih investitorjev: »nearsourcing«, digitalizacija in »Green deal« so velike priložnosti na tem področju. Postati moramo ambiciozni, da se država z lestvice konkurenčnosti WEF do leta 2025 premakne z današnjega 34. mesta med 20 najbolj uspešnih gospodarstev.«

POVZETEK RAZISKAVE – Slovenija lahko kljub tradicionalnim pomanjkljivostim še naprej ohranja vodilni položaj med državami Srednje in Vzhodne Evrope. Vendar so za uvrstitev na sam vrh potrebna še dodatna prizadevanja za izboljšanje poslovnega okolja. Letošnji rezultati kažejo na neznatno izboljšanje ključnih lokacijskih dejavnikov, ki so nepogrešljivi za naložbam prijazno okolje. Kljub temu pa čakajo vlado še pomembne naloge in izzivi, ki jih je treba rešiti in nemudoma izvesti. To ne vključuje le hitrega in doslednega izvajanja ukrepov privatizacije in ustvarjanja naložbam prijazne klime z/s:

1. davčnimi olajšavami za naložbe, zlasti manjše naložbe v raziskave in razvoj,

2. nadaljnjimi ukrepi za olajšanje obdavčitev, zlasti z uvedbo nadaljnjih davčnih stopenj,

3. omejitvijo socialnih prispevkov za zmanjšanje stroškov dela,

4. večjo fleksibilnostjo delovnega prava za prilagajanje novim oblikam dela,

5. paketom obsežnih reform (davčna, zdravstvena, delovna in pokojninska reforma),

6. investicijami v izobraževanje in šolski sistem, s katerimi bi se borili proti pomanjkanju kvalificirane delovne sile.

Slovenija še vedno ostaja prava izbira nemških podjetij in 80 % bi jih ponovno investiralo v Sloveniji. Vendar mora slovenska politika izvesti nujne strukturne reforme, s katerimi bi predvsem v EU dvignila konkurenčnost Slovenije in privlačnost za visoko kvalificirano delovno silo. Nemška podjetja v Sloveniji predstavljajo močan steber gospodarske rasti in znatno prispevajo k rasti slovenskega izvoza.

Slovensko-nemški gospodarski odnosi v osnovnih številkah:
10,9 mrd. € slovensko-nemška trgovina (STAT 2020)
1,86 mrd. € investicij iz Nemčije (MOE 2019)
+25 % dodane vrednosti v primerjavi s slovenskim povprečjem (MOE 2019)
1.352 mio. € neposredne naložbe iz Nemčije (GTAI, 2019)
14,5 % vsega slovenskega izvoza gre v Nemčijo (GTAI, 2019)
Viri: trenutni podatki po STAT, MOE, MEO in GTAI.
AHK Slovenija v številkah (2020)
272 članov
260 oskrbovanih strank za poslovno obravnavo v Sloveniji
1.380 udeležencev na 41 dogodkih

Slovensko-nemška gospodarska zbornica s sedežem v Ljubljani je del globalne mreže bilateralnih nemških gospodarskih zbornic, ki se nahajajo v več kot 90 državah po svetu. S ciljem spodbujanja trgovinskih in poslovnih odnosov med Slovenijo in Nemčijo je zbornica, od svoje ustanovitve leta 2006, prvi naslov za nemška podjetja in združenja glede informacij o slovenskem trgu in prvi naslov za slovenska podjetja ter združenja glede informacij o nemškem trgu./LN in AHK Slovenija/Foto: Slovensko-nemška gospodarska zbornica 

Ljubljan, 8. junij 2021 – Včeraj, 7. junij, je bilo opravljenih 3.048 PCR-testov– okuženih pa je bilo 220 osebe (delež pozitivnih izvidov testov je znašal 7,2–odstotkov). Opravljenih je bilo kar 40.964 hitrih testov, pri čemer vsi, ki so jim okužbo z novim koronavirusom potrdili s hitrim antigenskim testom, so testirani še s PCR-testom. Skupno število covidnih pacientov, ki so včeraj potrebovali bolnišnično oskrbo je bilo 195. Na oddelkih intenzivne je bilo včeraj 51 oseb. Doslej je umrlo 4.391 oseb, od tega včeraj 1. 7-dnevno povprečje okužb po podatkih NIJZ-ja znaša 228.  S tem je izpolnjen eden izmed pogojev za prehod v t. i. zeleno fazo epidemije. Trenutno je po podatkih sledilnika za covid-19 v državi 3.558. Podatki kažejo, da je umirjanje vidno, a ne drastično.

Trend obolelosti s koronavirusom v na dan 7. 6. 2021 (00:00-24:00):

– Št. testiranj: 4.048 PCR/ 40.964 hitrih testov

– Št. pozitivnih: 220

– Št. hospitaliziranih: 195

– Št. oseb na intenzivni negi: 51

– Dnevno št. odpuščenih iz bolnišnice:26

– Št. umrlih: 1

– 7-dnevno povprečje okužb:228

Pregled po regijah in občinah – https://covid-19.sledilnik.org/embed.html#/sl/chart/Map

CEPIVO IN CEPLJENJE –  Po podatkih NIJZ-ja je bilo z enim odmerkom cepljenih 722.471 (41,8%) ljudi, z vsemi odmerki pa 485.984 (28,1%). Kot vse kaže celjene poteka a pogoj je, da bo precepljenost vsaj 65 odstotna. Pravi bi bilo, da bi bila čim višja pravi strokovnjaki.

Na cepljenje proti covidu-19 se lahko prijavite prek centralnega portala na naslovu zvem.ezdrav.si. Tistim, ki so se na cepljenje že prijavili pri osebnem zdravniku ali cepilnem centru, se ni treba ponovno naročati prek nove aplikacije saj bodo vaši podatki o prijavi že v sistem.

NIJZ – Vsi, ki so se zaradi virusa znašli v stiskah, lahko pokličejo na številko 080 51 00. V pomoč prebivalcem pri iskanju zanesljivih informacij je vlada znova vzpostavila klicni center. Pokličete lahko od ponedeljka do petka med 8. in 16. uro: na brezplačno telefonsko številko 080 1404, za klice iz tujine pa na +386 1 478 7550.

In še podatki, ki jih lahko spremljate s pomočjo COVID SLEDILNIKA – AKTIVNA POVEZAVA.

Stanje na Hrvaškem in v Avstriji

Hrvaška: V zadnjih 24 urah so na Hrvaškem zabeležili 178 okuženih oseb. V bolnišnicah se nahaja 545 oseb intenzivno nego pa jih potrebuje 51. Zaradi covidia-19 je doslej umrlo 8.091.

Avstrija:  V Avstriji ob testiranju našli 243 novih okuženih oseb. Velja pravilo 100-10-1: od 100 okuženih je treba v povprečju približno 10 hospitalizirati, eden od njih konča na oddelku za intenzivno nego – in to običajno vsaj 10 dni. 

Doslej je v Avstriji za covid-19 umrlo 10.647 ljudi. Pogoji za vstop v Avstriji iz Slovenije in obratno – podatki so na voljo na spletni strani veleposlaništva Republike Avstrije v Ljubljani.

Dobro je vedeti – Velja opozoriti, da se je za vstop v Avstrijo potrebno elektronsko prijaviti na naslovu https://entry.ptc.gv.at, kjer je na voljo ustrezno potrdilo v nemškem in angleškem jeziku. In omejitve, ki veljajo za vstop k našim severnim sosedom, so na voljo na tej povezavi.

Potovanje v države članice Evropske unije – Spletna platforma Re-open EU je informativni pripomoček (na naslovu: https://reopen.europa.eu/sl/), ki v 23 evropskih jezikih nudi vse bistvene podatke, potrebne za načrtovanje potovanja v države članice EU (informacije o prehodu meja, omejitvah potovanj, javnozdravstvenih in varnostnih ukrepih, razpoložljivih storitvah ter različne praktične informacije za popotnike).

Dobro je vedeti – Za vse, ki se odpravljate v tujino ali se vračate iz nje, velja opozorili, da se velja seznaniti s pogoji prehajanje meja različnih držav in seveda meja naših sosed

Obvezno za slovenske državljane še to, da se objavljenih povezavah lahko sproti seznanjajo s stanjem ter z navodili in napotki povezano s virusom SARS-CoV-2, ki povzroča bolezen COVID-19 – Nacionalnega inštituta za javno zdravje – NIJZ… ter navodili in odredbami Vlade RS… https://www.gov.si/teme/koronavirus-sars-cov-2/ ter COVID – 19 Sledilnik …https://covid-19.sledilnik.org/… (Projekt zbira, analizira in objavlja podatke o širjenju koronavirusa SARS-CoV-2, ki povzroča bolezen COVID-19 v Sloveniji.)

Podatki po svetu – https://ourworldindata.org/coronavirus /Objavo pripravil: J. Temlin/Foto: arhiv LN

Ljubljan, 8. junij 2021 – Ljubljana bo ta konec tedna v znamenju kolesarstva. Tako bo v soboto, 12. junija, na Slovenski cesti, start rekreativne kolesarske dirke Barjanke, v nedeljo, 13. 6. 2021, pa v BTC City start največje rekreativne kolesarke dirke – najbolj množične kolesarke dirke – Maraton Franja, ki je letos jubilejna, in to že 40.
No, za poslastico pa si bo moč ogledati del pete etape kolesarske dirke po Sloveniji, ki jo bo prenašala tudi mednarodna televizijska mreža Eurosport.

Start prvega kolesarskega dogodka – “Barjanka Hervis 2021” bo to soboto ob 8. uri na Slovenski cesti pri Drami, kjer bo Turizem Ljubljana z lokom, transparenti in ljubljanskim Zmajčkom spodbujal tekmovalce in pozdravil navijače. Namen te že tradicionalne 83 km kolesarske dirke pa je predstavitev lepot Ljubljanskega barja in obujanje spominov na prve kolesarske dirke, ko so še potekale po makadamskih cestiščih.
Maraton Franja – No, zagotovo bo letos v ospredju zanimanja tako kolesarjev, kot javnosti jubilejna kolesarka prireditev, in sicer Maraton Franja, ki letos obeležuje 40 let.

Gre za kolesarsko prireditev, ki od udeležencev zahteva, da prevozijo 156 kilometrov. Sedanja proga poteka od štarta (ta je ob 9.00) v BTC Cityu levo na Šmartinsko cesto, zavije levo na Kajuhovo, nadaljuje po Kajuhovi, Litijski in Poljanski cesti, zavije levo na Roško in nadaljuje do Karlovškega mostu, kjer zavije desno na Karlovško, nadaljuje po Zoisovi, Aškerčevi in naprej po Tržaški – PREDSTAVITEV CELOTNA TRASE / ČASOVNICA – in nato nazaj na cilj v BTC Cityu (pri povprečni hitrosti 40km/h ob 12.54, tisti, ki bodo progo prevozili s povprečno hitrostjo 30 km/h pa bodo na cilj praviloma prispeli ob 14.10, no vsi počasnejši pa seveda pozneje).
In še dva zanimiva podatka o Maratonu Franja:

• Prvi Maraton Franja je bil izveden 22. julija 1982 pod taktirko Zvoneta Zanoškarja, legende slovenskega kolesarstva (žal že pokojni) na pobudo znanega slovenskega novinarja Toneta Fornezzija-Tofa .
• Maraton Franja pa je zdaj uradni kandidat za včlanitev v serijo najboljših kolesarskih maratonov na svetu pod okriljem Mednarodne kolesarske zveze UCI-Golden bike.

Dirka po Sloveniji – Poslastica kolesarskega tedna pa bo, kot že zapisano, prav gotovo start zadnje, pete etape dirke po Sloveniji, ki bo potekala dobrih 175 km od Ljubljane do Novega mesta, in sicer v nedeljo, 13. 6. 2021 spet v ljubljanskem BTC City, nato pa po časovnici, ki je na volji na tej AKTIVNI POVEZAVI.

Ker bo na dirki nastopil Tadej Pogačar, aktualni zmagovalec Dirke po Franciji in trenutno eden največjih zvezdnikov svetovnega kolesarstva, vabila na ogled ni potrebno posebej izpostavljati.
Torej zdaj veste, zakaj bo Ljubljana ta konec tedna mesto kolesarjev. No, je pa res, da je to vedno bolj, in sicer vsak dan, ko prebivalci slovenskega glavnega mesta kolo jemljejo za svoje prevozno sredstvo, kot prvo izbiro. Le mediji se ne trudijo to poglobljeno sporočati javnosti./LN/Fotografije so arhivske/

Rašici, 7. junij 2021 – Jutri, 8. junija, bomo v Sloveniji praznovali dan Primoža Trubarja, očeta slovenskega jezika. Slovenskega velikana, ki je s Katekizmom in Abecednikom slovenski deželi prinesel prve pisane in tiskane besede in bil v vseh pogledih pred svojim časom, saj je o narodu v srednjem veku razmišljal skozi oči izobraženca in ne dogmatika. Zato Slovenci Primoža Trubarja upravičeno imamo za očeta naroda, saj je jezik njegov temelj.

26. junija pa bo Trubarjeva domačija v Rašici gostila že tretji festival Peti inu obstati. Gre za festival »take inu drugačne« akustike, kot ga je poimenoval idejni oče in soorganizator, znani slovenski kantavtor, Peter Lovšin, ki skrbi za poživitev kulturnega dogajanja »od Turjaka do Kolpe«, hkrati pa na svojstven način pomaga pri ohranjanju in spodbujanju avtorskega ustvarjanja v slovenskem jeziku, ki se na odrih ali pisano, marsikdaj prav nerodno zapostavlja ali površno uporablja.

Festival »take inu drugačne« predstavlja uveljavljene in manj uveljavljene glasbene izvajalce ter skupine različnih žanrov, ki z akustičnimi nastopi predstavljajo svoja najboljša dela. Do sedaj so nastopili že Janez Bončina Benč, Peter Lovšin, Hellcats, Rihard Zadravec, Stojan Bavdek in številni drugi.

No, letos pa bodo festival obiskali Rudi Bučar, Igor Leonardi z Ano Vipotnik (Fake Orchestra) ter predstavnik lokalne scene Primož Turk s Skrajneži.

Festival organizatorji želijo dopolniti še z različnimi dejavnostmi, ki presegajo klasično koncertno druženje. K sodelovanju so povabili slovenske tekstopisce, umetnike in rokodelce, ki bodo na delavnicah iz prve roke delili svoje izkušnje in znanja.

V projektu, ki uživa podporo Akademije znanosti in umetnosti (SAZU) aktivno sodeluje cela občina Velike Lašče, ki želi ta osrednji del ribniško-kočevske doline postaviti na mesto, ki ji v slovenski kulturni zgodovini tudi pripada. Zato naj bi festival postal stalnica v slovenskem prostoru in tako na svojevrsten način nadaljeval tradicijo vseh velikanov slovenske kulture, ki so se rodili v teh krajih.

Da to je njemu v poklon – Trubarju! Trubar je bil, kot v uvodu zapisano, osrednja osebnost reformacije na Kranjskem, znan pa je predvsem kot avtor prvih natisnjenih knjig v slovenskem jeziku, Katekizma in Abecednika (1550). Od vse protestantske knjižne produkcije v slovenščini je napisal polovico in uredil dve tretjini del. Protestantska književna tradicija je tako močno zasenčila katoliško, da se je morala le-ta nasloniti na protestantska dela tudi potem, ko je s protireformacijo katolištvo prevladalo nad protestantizmom. Zato velja Trubar za utemeljitelja slovenskega knjižnega jezika, za osrednji lik slovenske kulturne zgodovine in v različnih pogledih celo glavno zgodovinsko osebnost.

Trubar je večinoma deloval v Ljubljani, kjer je okoli leta 1535 postal pridigar in leta 1542 stolni kanonik. Bil je ustanovitelj ter superintendent (1561-1565) protestantske cerkve na Kranjskem. Leta 1564 je izdal Cerkovno ordningo, cerkveni red. Ker je s tem posegel v pristojnosti deželnega kneza, je bil leta 1565 dokončno izgnan iz Kranjske – obiskal jo je le še enkrat. Zatem je do smrti prebival in služboval v Nemčiji v Württembergu.

Dan Primoža Trubarja je slovenski državni praznik, ki se ga praznuje 8. junija, vendar pa ni dela prost dan. Praznik je namenjen obeležitvi osrednje osebnosti slovenskega protestantizma v 16. stoletju in hkrati najpomembnejše osebnosti v razvijanju temeljev za oblikovanje slovenskega naroda Primoža Trubarja, ki naj bi se po določenih virih rodil 8. junija 1508. /Objavo pripravi JT/Elementi za objavo: KUD STRELA 

Ljubljan, 7. junij 2021 – Včeraj, 6. junij, je bilo opravljenih 1.329 PCR-testov– okuženih pa je bilo 57 osebe (delež pozitivnih izvidov testov je znašal 4,3–odstotkov). Opravljenih je bilo kar 8.463 hitrih testov, pri čemer vsi, ki so jim okužbo z novim koronavirusom potrdili s hitrim antigenskim testom, so testirani še s PCR-testom. Skupno število covidnih pacientov, ki so včeraj potrebovali bolnišnično oskrbo je bilo 203. Na oddelkih intenzivne je bilo včeraj 51 oseb. Doslej je umrlo 4.390 oseb, od tega včeraj 2. 7-dnevno povprečje okužb po podatkih NIJZ-ja znaša 242.  S tem je izpolnjen eden izmed pogojev za prehod v t. i. zeleno fazo epidemije. Trenutno je po podatkih sledilnika za covid-19 v državi 3.661. Podatki kažejo, da je umirjanje vidno, a ne drastično.

Trend obolelosti s koronavirusom v na dan 6. 6. 2021 (00:00-24:00):

– Št. testiranj: 1.329 PCR/ 8.463 hitrih testov

– Št. pozitivnih: 57

– Št. hospitaliziranih: 203

– Št. oseb na intenzivni negi: 51

– Dnevno št. odpuščenih iz bolnišnice:8

– Št. umrlih: 2

– 7-dnevno povprečje okužb:242

Pregled po regijah in občinah – https://covid-19.sledilnik.org/embed.html#/sl/chart/Map

CEPIVO IN CEPLJENJE –  Po podatkih NIJZ-ja je bilo z enim odmerkom cepljenih 719.715 ljudi, z vsemi odmerki pa 478.383. Delež cepljenih z vsemi odmerki trenutno znaša 22,8 odstotka v prebivalcev Slovenije. Kot vse kaže celjene poteka prepočasi, če se želi doseči vsaj 65 odstotno precepljenost.

Na cepljenje proti covidu-19 se lahko prijavite prek centralnega portala na naslovu zvem.ezdrav.si. Tistim, ki so se na cepljenje že prijavili pri osebnem zdravniku ali cepilnem centru, se ni treba ponovno naročati prek nove aplikacije saj bodo vaši podatki o prijavi že v sistem.

NIJZ – Vsi, ki so se zaradi virusa znašli v stiskah, lahko pokličejo na številko 080 51 00. V pomoč prebivalcem pri iskanju zanesljivih informacij je vlada znova vzpostavila klicni center. Pokličete lahko od ponedeljka do petka med 8. in 16. uro: na brezplačno telefonsko številko 080 1404, za klice iz tujine pa na +386 1 478 7550.

In še podatki, ki jih lahko spremljate s pomočjo COVID SLEDILNIKA – AKTIVNA POVEZAVA

Stanje na Hrvaškem in v Avstriji

Hrvaška: V zadnjih 24 urah so na Hrvaškem zabeležili 157 okuženih oseb. V bolnišnicah se nahaja 579 oseb intenzivno nego pa jih potrebuje 55. Zaradi covidia-19 je doslej umrlo 8.086.

Avstrija:  V Avstriji ob testiranju našli 270 novih okuženih oseb. V avstrijskih bolnišnicah se nahaja 416 oseb od tega jih 146 potrebuje intenzivno nego. Doslej je v Avstriji za covid-19 umrlo 10.640 ljudi. Pogoji za vstop v Avstriji iz Slovenije in obratno – podatki so na voljo na spletni strani veleposlaništva Republike Avstrije v Ljubljani.

Dobro je vedeti – Velja opozoriti, da se je za vstop v Avstrijo potrebno elektronsko prijaviti na naslovu https://entry.ptc.gv.at, kjer je na voljo ustrezno potrdilo v nemškem in angleškem jeziku. In omejitve, ki veljajo za vstop k našim severnim sosedom, so na voljo na tej povezavi.

Potovanje v države članice Evropske unije – Spletna platforma Re-open EU je informativni pripomoček (na naslovu: https://reopen.europa.eu/sl/), ki v 23 evropskih jezikih nudi vse bistvene podatke, potrebne za načrtovanje potovanja v države članice EU (informacije o prehodu meja, omejitvah potovanj, javnozdravstvenih in varnostnih ukrepih, razpoložljivih storitvah ter različne praktične informacije za popotnike).

Dobro je vedeti – Za vse, ki se odpravljate v tujino ali se vračate iz nje, velja opozorili, da se velja seznaniti s pogoji prehajanje meja različnih držav in seveda meja naših sosed

Obvezno za slovenske državljane še to, da se objavljenih povezavah lahko sproti seznanjajo s stanjem ter z navodili in napotki povezano s virusom SARS-CoV-2, ki povzroča bolezen COVID-19 – Nacionalnega inštituta za javno zdravje – NIJZ… ter navodili in odredbami Vlade RS… https://www.gov.si/teme/koronavirus-sars-cov-2/ ter COVID – 19 Sledilnik …https://covid-19.sledilnik.org/… (Projekt zbira, analizira in objavlja podatke o širjenju koronavirusa SARS-CoV-2, ki povzroča bolezen COVID-19 v Sloveniji.)

Podatki po svetu – https://ourworldindata.org/coronavirus /Objavo pripravil: J. Temlin/Foto: arhiv LN

Ljubljan, 6. junij 2021 – Včeraj, 5. junij, je bilo opravljenih 2.256 PCR-testov– okuženih pa je bilo 157 osebe (delež pozitivnih izvidov testov je znašal 7,1–odstotkov). Opravljenih je bilo kar 9.090 hitrih testov, pri čemer vsi, ki so jim okužbo z novim koronavirusom potrdili s hitrim antigenskim testom, so testirani še s PCR-testom. Skupno število covidnih pacientov, ki so včeraj potrebovali bolnišnično oskrbo je bilo 198. Na oddelkih intenzivne je bilo včeraj 54 oseb. Doslej je umrlo 4.386 oseb, od tega včeraj 1. Sedemdnevno povprečje okužb znaša 247. Trenutno je po podatkih sledilnika za covid-19 v državi 3.688. 

Epidemijo po Evropi tudi pri nas močno zavira cepljenje. “Ob tem cepljenje ni edina zavora, še vedno je velika zavora tudi naše obnašanje. Morda je zdaj pol-pol – polovico na umirjanje vpliva cepljenje, drugo polovico naše obnašanje,” je dejal Leon Cizelj z Inštituta Jožef Štefan.

In še to! Po svojih merilih smo v zelenem, a ne po evropskih še vedno v redečem. No, zato je zagotovo »kriva vlada«, ki ni spremenila zakona o nalezljivih boleznih, ki je bil uveljavljen leta 1995 in dopolnjen leta 2005. Vsaj tako pravi Ustavno sodišče, ki pa mu ne smemo oporekati. Namreč, kar odloči Ustavno sodišče, je treba brezpogojno upoštevati. V Sloveniji je namreč tako, da je to, kar določi Ustavno sodišče, dokončno, saj je nad njim le, modro ali oblačno nebo.

Trend obolelosti s koronavirusom v na dan 5. 6. 2021 (00:00-24:00):

– Št. testiranj: 2.256 PCR/ 9.090 hitrih testov

– Št. pozitivnih:157

– Št. hospitaliziranih: 198

– Št. oseb na intenzivni negi: 48

– Dnevno št. odpuščenih iz bolnišnice:16

– Št. umrlih: 1

– 7-dnevno povprečje okužb:247

Pregled po regijah in občinah – https://covid-19.sledilnik.org/embed.html#/sl/chart/Map

CEPIVO IN CEPLJENJE –  Po podatkih NIJZ-ja je bilo z enim odmerkom cepljenih 715. 752 ljudi, z vsemi odmerki pa 475.433. Delež cepljenih z vsemi odmerki trenutno znaša 22,4 odstotka v prebivalcev.

Na cepljenje proti covidu-19 se lahko prijavite prek centralnega portala na naslovu zvem.ezdrav.si. Tistim, ki so se na cepljenje že prijavili pri osebnem zdravniku ali cepilnem centru, se ni treba ponovno naročati prek nove aplikacije saj bodo vaši podatki o prijavi že v sistem.

NIJZ – Vsi, ki so se zaradi virusa znašli v stiskah, lahko pokličejo na številko 080 51 00. V pomoč prebivalcem pri iskanju zanesljivih informacij je vlada znova vzpostavila klicni center. Pokličete lahko od ponedeljka do petka med 8. in 16. uro: na brezplačno telefonsko številko 080 1404, za klice iz tujine pa na +386 1 478 7550.

In še podatki, ki jih lahko spremljate s pomočjo COVID SLEDILNIKA – AKTIVNA POVEZAVA.

Stanje na Hrvaškem in v Avstriji

Hrvaška: V zadnjih 24 urah so na Hrvaškem zabeležili 157 okuženih oseb. V bolnišnicah se nahaja 579 oseb intenzivno nego pa jih potrebuje 55. Zaradi covidia-19 je doslej umrlo 8.086 oseb, samo včeraj 6.

Avstrija:  V Avstriji ob testiranju našli 271 novih okuženih oseb. V avstrijskih bolnišnicah se nahaja 450 oseb od tega jih 140 potrebuje intenzivno nego. Doslej je v Avstriji za covid-19 umrlo 10.636 ljudi. Pogoji za vstop v Avstriji iz Slovenije in obratno – podatki so na voljo na spletni strani veleposlaništva Republike Avstrije v Ljubljani.

Dobro je vedeti – Velja opozoriti, da se je za vstop v Avstrijo potrebno elektronsko prijaviti na naslovu https://entry.ptc.gv.at, kjer je na voljo ustrezno potrdilo v nemškem in angleškem jeziku. In omejitve, ki veljajo za vstop k našim severnim sosedom, so na voljo na tej povezavi.

Potovanje v države članice Evropske unije – Spletna platforma Re-open EU je informativni pripomoček (na naslovu: https://reopen.europa.eu/sl/), ki v 23 evropskih jezikih nudi vse bistvene podatke, potrebne za načrtovanje potovanja v države članice EU (informacije o prehodu meja, omejitvah potovanj, javnozdravstvenih in varnostnih ukrepih, razpoložljivih storitvah ter različne praktične informacije za popotnike).

Dobro je vedeti – Za vse, ki se odpravljate v tujino ali se vračate iz nje, velja opozorili, da se velja seznaniti s pogoji prehajanje meja različnih držav in seveda meja naših sosed

Obvezno za slovenske državljane še to, da se objavljenih povezavah lahko sproti seznanjajo s stanjem ter z navodili in napotki povezano s virusom SARS-CoV-2, ki povzroča bolezen COVID-19 – Nacionalnega inštituta za javno zdravje – NIJZ… ter navodili in odredbami Vlade RS… https://www.gov.si/teme/koronavirus-sars-cov-2/ ter COVID – 19 Sledilnik …https://covid-19.sledilnik.org/… (Projekt zbira, analizira in objavlja podatke o širjenju koronavirusa SARS-CoV-2, ki povzroča bolezen COVID-19 v Sloveniji.)

Podatki po svetu – https://ourworldindata.org/coronavirus /Objavo pripravil: J. Temlin/Foto: arhiv LN

Ljubljan, 5. junij 2021 – Včeraj, 4. junij, je bilo opravljenih 3.646 PCR-testov– okuženih pa je bilo 245 osebe (delež pozitivnih izvidov testov je znašal 7,1–odstotkov). Opravljenih je bilo kar 33.038 hitrih testov, pri čemer vsi, ki so jim okužbo z novim koronavirusom potrdili s hitrim antigenskim testom, so testirani še s PCR-testom. Skupno število covidnih pacientov, ki so včeraj potrebovali bolnišnično oskrbo je bilo 201. Na oddelkih intenzivne je bilo včeraj 52 oseb. Doslej je umrlo 4.385 oseb, od tega včeraj 2. Sedemdnevno povprečje okužb znaša 244. V zadnjih 14 dneh je bilo na 100.000 prebivalcev Slovenije potrjenih 174 primerov, kažejo podatki Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). Trenutno je po podatkih sledilnika za covid-19 v državi 3.688. In še to! Po naših kriterijih smo v zelenem, a ne po evropskih.

Trend obolelosti s koronavirusom v na dan 4. 6. 2021 (00:00-24:00):

– Št. testiranj: 3.915 PCR/ 44.479 hitrih testov

– Št. pozitivnih:245

– Št. hospitaliziranih: 201

– Št. oseb na intenzivni negi: 52

– Dnevno št. odpuščenih iz bolnišnice:19

– Št. umrlih: 2

– 7-dnevno povprečje okužb:244

Pregled po regijah in občinah – https://covid-19.sledilnik.org/embed.html#/sl/chart/Map

CEPIVO IN CEPLJENJE –  Po podatkih NIJZ-ja je bilo z enim odmerkom cepljenih 709.780 ljudi, z vsemi odmerki pa 469.627. Delež cepljenih z vsemi odmerki trenutno znaša 22,4 odstotka v prebivalcev.

Na cepljenje proti covidu-19 se lahko prijavite prek centralnega portala na naslovu zvem.ezdrav.si. Tistim, ki so se na cepljenje že prijavili pri osebnem zdravniku ali cepilnem centru, se ni treba ponovno naročati prek nove aplikacije saj bodo vaši podatki o prijavi že v sistem.

NIJZ – Vsi, ki so se zaradi virusa znašli v stiskah, lahko pokličejo na številko 080 51 00. V pomoč prebivalcem pri iskanju zanesljivih informacij je vlada znova vzpostavila klicni center. Pokličete lahko od ponedeljka do petka med 8. in 16. uro: na brezplačno telefonsko številko 080 1404, za klice iz tujine pa na +386 1 478 7550.

In še podatki, ki jih lahko spremljate s pomočjo COVID SLEDILNIKA – AKTIVNA POVEZAVA.

Stanje na Hrvaškem in v Avstriji

Hrvaška: V zadnjih 24 urah so na Hrvaškem zabeležili 211 okuženih oseb. V bolnišnicah se nahaja 598 oseb intenzivno nego pa jih potrebuje 57. Zaradi covidia-19 je doslej umrlo 8.080 oseb, samo včeraj 13.

Avstrija:  V Avstriji ob testiranju našli 271 novih okuženih oseb. V avstrijskih bolnišnicah se nahaja 450 oseb od tega jih 146 potrebuje intenzivno nego. Doslej je v Avstriji za covid-19 umrlo 10.636 ljudi. Pogoji za vstop v Avstriji iz Slovenije in obratno – podatki so na voljo na spletni strani veleposlaništva Republike Avstrije v Ljubljani.

Dobro je vedeti – Velja opozoriti, da se je za vstop v Avstrijo potrebno elektronsko prijaviti na naslovu https://entry.ptc.gv.at, kjer je na voljo ustrezno potrdilo v nemškem in angleškem jeziku. In omejitve, ki veljajo za vstop k našim severnim sosedom, so na voljo na tej povezavi.

Potovanje v države članice Evropske unije – Spletna platforma Re-open EU je informativni pripomoček (na naslovu: https://reopen.europa.eu/sl/), ki v 23 evropskih jezikih nudi vse bistvene podatke, potrebne za načrtovanje potovanja v države članice EU (informacije o prehodu meja, omejitvah potovanj, javnozdravstvenih in varnostnih ukrepih, razpoložljivih storitvah ter različne praktične informacije za popotnike).

Dobro je vedeti – Za vse, ki se odpravljate v tujino ali se vračate iz nje, velja opozorili, da se velja seznaniti s pogoji prehajanje meja različnih držav in seveda meja naših sosed

Obvezno za slovenske državljane še to, da se objavljenih povezavah lahko sproti seznanjajo s stanjem ter z navodili in napotki povezano s virusom SARS-CoV-2, ki povzroča bolezen COVID-19 – Nacionalnega inštituta za javno zdravje – NIJZ… ter navodili in odredbami Vlade RS… https://www.gov.si/teme/koronavirus-sars-cov-2/ ter COVID – 19 Sledilnik …https://covid-19.sledilnik.org/… (Projekt zbira, analizira in objavlja podatke o širjenju koronavirusa SARS-CoV-2, ki povzroča bolezen COVID-19 v Sloveniji.)

Podatki po svetu – https://ourworldindata.org/coronavirus /Objavo pripravil: J. Temlin/Foto: arhiv LN

Ljubljana, 5. junij 2021 – Od četrtka, 3. junija, lahko znova dostopamo do najbolj ažurnih telefonskih številk in drugih ključnih podatkov tudi prek Telefonskega imenika Slovenije na DVD-ju (ETIS). ETIS je nepogrešljiv pripomoček za številen poslovne uporabnike. Ta jim zagotavlja mesečno posodobljene podatke, orodje za izdelavo potnih nalogov, obdelavo podatkov ter pregled prepovedi klicev v komercialne in/ali raziskovalne namene, ki jih morajo ob izvajanju dejavnosti upoštevati anketarji ter prodajalci storitev in blaga po telefonu.

Več kot 638 tisoč telefonskih številk

Na Telefonskem imeniku Slovenije pomlad 2021, ki ga izdaja družba TSmedia, uporabniki najdejo več kot 638 tisoč telefonskih številk ter drugih kontaktnih podatkov pravnih in fizičnih oseb. ETIS pomlad 2021 je bil izdan v nakladi 2.000 izvodov DVD-jev. Naročilo je mogoče na spletni strani http://www.itis.si ali na telefonski številki 080 30 00, uporabnikom pa so na voljo tri različice:

• enouporabniška različica omogoča namestitev na en računalnik,
• mrežna različica je namenjena srednje velikim in velikim podjetjem ter omogoča namestitev na strežnik lokalnega omrežja in uporabo na vseh v mrežo povezanih računalnikih,
• večlicenčna je namenjena srednje velikim in velikim podjetjem, ki želijo TIS na DVD-ju namestiti na več različnih računalnikov, ki pa med seboj niso povezani v lokalno mrežo.

ETIS pomlad 2021 uporabnikom med drugim ponuja:

• preprosto orodje za izdelavo potnih nalogov,
• program za obdelavo podatkov,
• servis za vsakomesečno posodobitev baze podatkov za naročnike ter
• jasno označitev prepovedi klicev v komercialne in/ali raziskovalne namene.

Edini uradni imenik v Sloveniji

Velja dodati, da je Telefonski imenik Slovenije edini uradni koncesijski imenik pri nas, ki je izdan skladno z določbo Agencije za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije – AKOS. Najnatančnejši kontaktni podatki in edine prave rumene strani v Sloveniji so na voljo na http://www.itis.si, ki je osvežen vsak dan. Spletno mesto mesečno obišče več kot 243 tisoč različnih obiskovalcev (vir podatka MOSS- april 2021).

Telefonski imenik Slovenije izide dvakrat (spomladi in jeseni) na leto na DVD-ju in enkrat na leto v tiskani izdaji.

Izdajatelj kar 80 odstotkov vseh kozolcev najde v Sloveniji?

Ko sporočajo iz družba TSmede je letošnja oblika na DVD-ju  – Telefonskega imenika Slovenije oblikovana v poklon slovenski kulturni dediščini. Lanskoletno promocijo klekljanja čipke, idrijske čipke in toplarja so letos dopolnili s tradicionalnim slovenskim enojnim kozolcem. Kozolec, kot značilen spomenik slovenske ljudske arhitekture se je, predvsem v Sloveniji razvil v več tipov in značilnih oblik, ki jih po svetu ne najdemo. In še to! Danes preko 80 odstotkov vseh kozolcev najdejo prav pri nas v Sloveniji./LN