Vlada naj bi predlog vele-umne ministrice za zdravje Milojke Kolar Celarc obravnavala in sprejela neki “splošni dogovor”, ki naj bi omogočal, da bi se “kaznovalo” tistega splošnega zdravnika k specialistu pošlje svojega bolnika, in sicer v primeru t. i. nestrokovne in neustrezne napotitve. Drugače rečena “kazen” bi bila izražena s tem, da bi se splošnemu zdravniku, ki je izdal takšno napotnico svojemu bolniku, izdal z namenom, da njegovo stanje obravnava specialist, a bi ta ugotovil, da pregled ni bil potreben.

Ob tem je “strokovnjakinja” (tu mislimo na Milojko Kopra Celarc) opozorila na veliko nepotrebnih napotitev na sekundarno zdravstveno raven, kar je po njenem mnenju tudi osnova predolgih čakalnih vrst.

Po navedbah ministrice se s splošnim dogovorom tudi uvaja t. i. sistem ePosveta, s katerim lahko družinski zdravnik po ELEKTRONSKI POŠTI “prosi” specialista v bolnišnici za nasvet glede bolnika, potem mu pa ta mora v 24 urah odgovoriti glede morebitne napotitve na specialistični pregled. (No, takoj ko nekdo zapiše, da bo komunikacija potekala po ELEKTRONSKI POŠTI, ali ne pozna nevarnosti podatkovnega prenosa podatkov na tak način, ali pa nima pojma o varnosti komunikacij.

Dejstvo je, da je taka komutacija neustrezna, tako za bolnika (podatki o njem in njegovem bolezenskem stanju) kot za zdravnika, ki zdravstvene podatke na ta način prenaša na tretjo osebo in omogoča sistem brez ustrezne zaščite podatkov).

Na kretenski predlog ministrice (za to definicijo in opredelitev njenega predloga stoji avtor zapisa – podpisan spodaj) se je strokovno in bolj prijazno odzval predsednik sindikata zdravnikov družinske medicine Praktik.um Igor Muževič. Ta je za STA izjavil, da ne pozna predloga in da ni bil seznanjen s tem predlogom Kolarjeve. Predvsem pa zdravnik Igor Muževič pričakuje, da bodo zdravniki dobili natančno opredelitev in napotke, kaj neupravičena napotitev sploh je, oziramo kakšen je ustrezen postopek.

Muževič pravi: “Če je neupravičena napotitev, potem ne more biti nobenega stroška, ker bi potem specialist moral zavrniti takega bolnika že na vratih. V tem primeru stroškov ne bi smelo bit”.

Če pa specialist opravi vse preiskave, se Muževič sprašuje, kako je vse te preiskave opravil na podlagi “neupravičene napotnice”. “Poznamo primere, ko specialisti naredijo vse mogoče preiskave, ker jih mi (družinski zdravniki op. a.) ne moremo, potem ko dobijo rezultate, pa rečejo, da je bolnik neupravičeno napoten,” je pojasnil Muževič in dodal, da takšna napotitev potem ne more biti neupravičena.

Po Muževičevem mnenju gre v tem primeru za poskus discipliniranja zdravnikov družinske medicine, ki ga ne poznajo nikjer na svetu. “Nismo pa presenečeni, da je to prišlo od ministrice. Hvala bogu se izteka njen mandat,” je še dodal predsednik sindikata zdravnikov družinske medicine Praktik.um Igor Muževič.

In predsednik sindikata zdravnikov družinske medicine Praktik.um Igor Muževič ima prav! Dejstvo je namreč, da je ministrice za zdravje Milojke Kolar Celarc, odkar vodi to ministrstvo, naredila toliko napak, da bi jo morali “odstaviti” že neštetokrat.

Če to ni storil njen šef predsednik vlade Miro Cerar, je še morda razumljivo, saj se ve, da sam nima pojma ne o medicini pa tudi o organizacijskih strukturah urejanja tega področja. Zato je celo logično, da Cerar brani svoje nesposobne kadre, a je čudno, da jih (v tem primeru gre za ministrico Milojko Kopra Celarc) branita vladna partnerja (DeSUS in SD), in sicer prvi – DeSUS zardi prepotrebnih zdravstvenih storitev njihovega volilnega telesa – upokojenci, ki volijo Karla Erjavca in njegove hlapčevske podpornike,  da ne govorimo o Židanovi stranki SD, ki se nikoli jasno ne zavzame za ljudi ampak za svoj vladajoči status, bolje rečeno stolčke na katere posadi svoje ne prav sposobne kadre.

Ob tem še enem kretenskem predlogu Kolarjeve pa čudi to, da takšna ravnanja dovolijo državljani. In sicer, da se ta norčuje iz znanja njihovih družinskih zdravnikov, predvsem pa se dela dobesedno norca iz njih samih, ki vse te z ostalimi zdravimi državljani njene neumne predloge plačujejo.

To, kar se dogaja v slovenskem zdravstvu meji na absurd, norost, predvsem pa neznanje tistih – ministrice Milojke Kolar Celarc in njenih sodelavcev, vodstev zdravstvenih zavodov, Zdravniške zbornice – ki nas državljane izsiljujejo s svojimi neorganiziranimi pristopi.

Kot lahko opazite, nismo zapisali, NESTROKOVNIMI, ker verjamemo, da ima naše zdravstvo ustrezno usposobljene strokovnjake, a njihova organiziranost pa je na ravni banana držav. Logično saj ne more biti drugače, če lahko slovensko zdravstvo vodijo vsak po svoje, da ne govorimo o neznanju, ki je na Ministrstvu za zdravje Republike Slovenije z Milojko Kolar Celarc na čelu.

In še dokaz, kdo je gospa, ki vodi (upamo, da nikoli več) slovenski zdravstveni sistem: Milojka Kolar Celarc je leta 1977 diplomirala na Ekonomski fakulteti v Ljubljani. V času karierne poti je pridobila cerfitikat za pooblaščenega revizorja in preizkušeno »davčnico«. Ima tudi licenco za preizkušeno ocenjevalko vrednosti podjetij.

Milojka Kolar Celarc je poznavalka zdravstvenega in finančnega sistema. V letu 2013 je sodelovala v delovni skupini ministrstva za zdravje za spremembo zdravstvene zakonodaje. V obdobju 2011 – 2013 je bila predsednica uprave zdravstvene zavarovalnice Vzajemna d.v.z., pred tem je bila članica in pomočnica uprave pri tej zavarovalnici. Kot preizkušena strokovnjakinja za davčni sistem in pooblaščena revizorka je delovala kot direktorica centra notranje revizije za skupino Pozavarovalnice Sava d.d. V letih 1994 – 2000 ter 2003 – 2005 je bila državna sekretarka na ministrstvu za finance, odgovorna za davčni in carinski sistem, prihodke proračuna RS, proračunsko inšpekcijo in notranjo revizijo. Uspešno je vodila projekt uvedbe davka na dodano vrednost v RS in projekt ustanovitve enotne davčne službe. Milojka Kolar Celarc je ministrica za zdravje od 18. septembra 2014. Kot ministrica za zdravje si bo prizadevala za krepitev javnega zdravstva, ki bo državljanom zagotavljalo hitre in kakovostne zdravstvene storitve.

A je zdaj jasno, zakaj prihaja Celarčeva na vlado s tako nedodelanimi predlogi?/pripravil: Janez Temlin