»Petka« podpisala koalicijski sporazum; A…?

Marjan Šarec, kamniški župan in predsednik stranke LMŠ
Predsedniki LMŠ, SD, SMC, SAB in DeSUS so danes, 29. avgusta 2018 podpisali koalicijski sporazum o sodelovanju v vladi v mandatu 2018-2022 pod vodstvom prvaka LMŠ Marjana Šarca.
Predsednik LMŠ Šarec, predsednik SD Dejan Židan, prvak SMC Miro Cerar, predsednica SAB Alenka Bratušek ter predsednik DeSUS-a Karl Erjavec so tudi podpisali koalicijski sporazum ter partnerski sporazum, ki ga je pred časom parafirala tudi Levica, s katero bo sicer Šarčeva manjšinska vlada projektno sodelovala. Po podpisu so si podali roke in si zaželeli uspešno delo.
Karel Erjavec in Dejan ŽidanDr. Miro Cerar
Mi jim tudi želimo veliko sreče, saj jo bodo res potrebovali. Dejstvo je, da je to prva slovenska manjšinska vlada, ob tem pa jo vodijo ljudje, od katerih je predsednik lokalni politik brez izkušenj za vodenje države, ob njem pa so trije politiki Cerar, Erjavec in Židan, ki so vladali skupaj v prejšnjem mandatu, ki pa so zaradi obnemoglega Cerarja mandat zaključili predčasno.
Alenka Bratušek
No, tu pa je še dama Alenka Bratušek. To je tista političarka, ki jo je leta 2013 začasno na prestol vladanja postavil lokalni šerif Janković.
Zoran Janković, ljubljanski župan
Ker pa ga je Bratuškova nato hotela izrinita s prestola lastne stranke se ji je Janković odpovedal, in sicer, ko jo je na strankarskih volitvah premagal, kar je pomenila, da ostala brez prestola na katerega jo je on postavil (vladala je od 20. marca 2013 do 18. septembra 2014).
A, peterica strank, ki se je danes veselila morebitnega svojega mandata 2018-2022 mora vedeti, da nima zagotovljene absolutne večine v DZ (ima le 43 glasov – LMŠ 13, SD 11, SMS 10, SAB 5 in DeSUS 5) in bo zelo odvisna od stranke Levice, kjer pravijo, da jo koordinira Luka Mesec, a kot kaže tam »vlada« vsak po svoje.
Luka Mesec. koordinator Levice
V Levici, ki je s koalicijskimi strankami sklenila dogovor o sodelovanju, ne želijo špekulirati, koliko časa bo vlada trajala. “Kar se nas tiče, je jasno, da bomo z vlado projektno sodelovali, dokler se bodo njeni ministri držali dogovorjenega v vsebinskem sporazumu, ki je osnova našega sodelovanja,” je v izjavi za medije ob robu seje DZ zatrdil koordinator Levice Luka Mesec. Upamo, da ta izjava »petki« veliko pove. Če ne, se ve, kje je praznina!
Državni zbor
In še kako poteka postopek za imenovanje nove vlade
No, in zdaj ob predsedniku vlade Marjanu Šarcu (imenovan je bil 17. avgusta 2018) ta še mora preko DZ »ustoličiti« svoje ministre.
Vsak kandidat za ministra se po poslovniku DZ najprej tri dni in najkasneje sedem dni po vložitvi predloga kandidatur predstavi pristojnemu delovnemu telesu državnega zbora in odgovarja na vprašanja njegovih članov.
Kandidat za ministra se predstavi delovnemu telesu, ki je ustanovljeno za področje, na katerem bo opravljal funkcijo ministra. V sporu o pristojnosti med delovnimi telesi odloči predsednik državnega zbora, pred katerim delovnim telesom se kandidat za ministra predstavi.
Če je kandidat za ministra član delovnega telesa, pred katerim se predstavi, ne sme soodločati o mnenju o predstavitvi. V tem primeru ga nadomešča poslanec iz iste poslanske skupine, ki ga določi vodja poslanske skupine.
Predsednik delovnega telesa takoj, najkasneje pa v 48 urah po predstavitvi kandidata za ministra pošlje predsedniku državnega zbora in predsedniku vlade mnenje, ki ga je delovno telo sprejelo o predlaganem kandidatu. Predsednik vlade lahko najkasneje v treh dneh po prejemu mnenja delovnega telesa umakne predlog kandidature za ministra. V takem primeru lahko hkrati predloži novo kandidaturo za ministra. Predstavitev na novo predloženih kandidatov se opravi najkasneje v treh dneh po vložitvi novega predloga kandidature. O imenovanju ministrov glasujejo poslanci tako, da glasujejo o listi kandidatov za ministre kot celoti.
Po zakonu o vladi mora z dnem, ko priseže minister, državni sekretar ponuditi svoj odstop novemu ministru. Z zaprisego novih ministrov se bo začela uporabljati določba 17. člena zakona o državni upravi, ki določa, da se v posameznem ministrstvu lahko imenuje največ ena državna sekretarka oziroma državni sekretar.
Po zakonu o vladi se šteje, da je vlada nastopila funkcijo, če je imenovanih več kot dve tretjini ministrov, pri čemer se ne vštevajo ministri brez resorja. Predsednik vlade mora v desetih dneh po nastopu funkcije vlade predlagati še neimenovane ministre oziroma obvestiti DZ, katere resorje bo začasno, vendar ne dlje kot za tri mesece, prevzel sam ali jih poveril drugemu ministru. Če DZ tudi v treh mesecih po nastopu funkcije vlade ne imenuje še neimenovanih ministrov, DZ ugotovi, da je funkcija predsedniku vlade in ministrom prenehala./Pripravil: Janez Temlin

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s