Slovenski turistični novinarji obiskali zaledje obalnih občin Kopra in Pirana

Konec minulega tedna, 13. septembra, je starosta Društva turističnih novinarjev Jože Jerman, velik poznavalec Istre, pripravil obisk zaledja obalnih občin Koper in Piran za mlajše kolege, da bi se dosežki teh področij javnosti predstavilo, kot pomembno dopolnilo obalnega turizma. Predvsem pa tudi zato, da bi obiskovalci turistične ponudbe obalnega dela občin od Ankarana, Kopra, Izole in Pirana spoznali pomembnost in večplastno in inovativno dopolnitev turistične ponudbe obalnega zaledja.

Enodnevni obisk žal ne zagotavlja možnosti celovite predstavitve zaledja naše obale, zato je bilo odločeno, da se ob tem obisku turističnih novinarjev poudari nekaj zanimivosti obalnih občin Koper in Piran, a dovolj zanimivih, da lahko postanejo izziv za potencialne obiskovalce, ki te zaledne turistične ponudbe še ne poznajo.

O Vinski fontani in ponudbi Dežele refoška

No, mi smo se kolegom, ki so pred nami obiskali še vasico Osp, kjer se nahaja markantna polkrožna previsna stena, ki je zaščitni znak ene izmed najstarejših vasic na slovenskem, priključili pri prvi vinski fontani v Sloveniji, ki domuje v kraju Marezige. Fontani vina, ki ob nepozabnem doživetju za ljubitelje vina in gurmane ponuja tudi čudoviti razgled na del slovenske obale, mesto Koper in seveda na slovensko okno v svet, Luko Koper.

Vinska fontana, ki se je nedavno »pobratila« s prvo pivsko fontano na svetu, in sicer ono iz Žalca, zagotavlja obiskovalcem odlična odprta vina vinske kleti Vina Koper. Pa ne samo to! V Deželi refoška, kot imenujejo kraj Marezige domačini, si obiskovalci lahko v znameniti gostilni Karjola, ki stoji v neposredni bližini Vinske fontane, privoščijo res pravo izbiro dobrot iz istrske kuhinje, ne samo zaradi izvrstnosti kulinarične ponudbe, ampak tudi domačnosti, ki ga boste deležni zaradi prijaznega osebja, da ne govorimo o prostorih, ki gostom Karjole zagotavljajo res zanimiv in izjemen istrski slog.

Seveda ne smemo  pozabiti omeniti novost in sicer »Vinski avtobus«, natančneje 44-sedežni starodobni ameriški avtobus s premično prozorno panoramsko streho, ki od letošnjega maja vozi na relaciji Koper–Vinska fontana–Koper. Ta res zanimiv avtobus vas bo popeljal po 10 kilometrski cesti in vam med vožnjo z njim omogočil pogled na del slovenske Istre, pa tudi razgled na naše modro morje in alpske vrhove.  

No, in ko boste v Deželi refoška, bi vam lahko nanizali še kar nekaj zanimivosti. A ne smemo pozabiti omeniti, da tu ležijo vinogradi, katerih posebnost je vinograd vinogradnika Vilija Bržana, kjer rastejo 150-letne trte refoška.

In kot nam je povedal gospodar Vilij Bržan, se v tem delu Istre nahajajo vse osnove in naravne danosti, da skrbna roka v vinogradu in v kleti doseže pridelavo izjemno in kakovostno vino, se razume s poudarkom na znamenitem in enkratnem refošku. 

Da ne bi kaj narobe zapisali, smo predstavitev gospoda Vilija Bržana raje posneli, da bo naš prispevek o njegovem znanju in trudu ob pridelavi njegovih kakovostnih vin čim bolj verodostojen. Več o vinski kleti Vilija Bržana in njegove »gospodarice« pa si lahko ogledate tudi na njegovi spletni strani.

No, ne smemo pozabiti zapisati še povabila gospoda Vilija, ki nam je povedal, da so tisti, ki si želijo spoznati bit slovenske Istre v njegovi kleti vedno dobrodošli.

Zanimivo in prijazno dobrodošlico pa je turističnim novinarjem izrekel tudi koprski župan Aleš Bržan, ki je predstavil svoje poglede o razvojnih namerah Mestne občine Koper, ob tem pa ni pozabil poudariti pomembnosti zaledja občine, ki postaje vse bolj pomemben del razvoja občine in njene turistične strategije.

Kaj je župan Kopra Aleš Bržan povedal, si lahko ogledate v video prispevku, pri čemer velja dodati, da je izrazil zadovoljstvo, da se novinarji na tak način lotevajo predstavitve njegove občine in ljudi, ki so bit njene prihodnosti in razvoja.

Predsednik Društva turističnih novinarjev Drago Bulc pa je županu Kopra obljubil, da se bo društvo trudilo pohvaliti, kar je dobro, a opozori tudi na to, kar bi veljalo izboljšati. Prvi med enakimi med turističnimi novinarji pa ni pozabil izraziti zahvale tudi lastniku gostilne Karjola Alenu Babiču, ki je bil ob obisku turističnih novinarjev Dežele refoška in Vinske fontane Marezige več kot prijazen gostitelj.

Tam kjer je Vino navdih in zdravilo

Ker ima dan pač le omejeno ur, smo se odpravili tja, kjer uporabljajo slogan, da je Vino navdih in zdravilo.

Gre za vinsko klet Santomas, ki je locirana v mirni vasici Šmarje pri Kopru, kjer se nahaja vinogradniško – oljkarska kmetija Ludvika Nazarija Glavine. Kmetije, ki na triindvajsetih hektarjih vinogradov in petih hektarjih oljčnikov pridelujejo vrhunska vina, refošk in malvazijo, pa ne samo to, tudi znamenito oljčno olje, vse združeno pod blagovno znamko Santomas.

Kot nam je povedala Koni Marchesan, ki je pooblaščena in zadolžena za marketing zdaj že tudi po svetu znane blagovne znamke Santomas, so njihovi pridelki uspešni tudi zato, ker je vino pridelano iz grozdja, ki zori v objemu milega submediteranskega podnebja, seveda pa je ob tem zelo pomembno, da je njihova predelava ob navedenem povezana tudi z izkušnjami petih generacij vinarjev in vinogradnikov.

Vinska klet Santomas, ki se lahko primerja s svetovnimi konkurenti, je zanimiva tudi zaradi svojega arhitektonskega videza. Tu velja posebej omeniti razgledni stolp, ki je simbolično enake višine kot zvonik šmarske cerkve. V njem pa je vzidana bronasta kopija okna iz 9. stoletja, imenovana trazena. Originalna trazena krasi severno steno zvonika šmarske cerkve in simbolizira začetek krščanstva v vasi Šmarje, hkrati pa predstavlja tudi zaščitni znak vin Santomas.  

Kot nam je povedala Koni Marchesan, njihova klet ponuja doma i po svetu malvazijo, refošk, mezzo forte, refošk antonius sergasi, cabernet sauvignon antonius in grade cuvee certeze. Način pridelave in kletarjenja je v res v vrhunskih »rokah«, o sami sestavini njihovih vin si več lahko ogledate na njihovi spletni strani…www.santomas.si

Vinska klet Santomas je res nekaj posebnega in zato, če vas pot popelje v Šmarje nad Koprom, zavijte k njim in spoznali boste, da trud in znanje 5. generacij ustvarjalcev blagovne znamke Santomas ni zaman. Mi smo jo! In res je kot celota nekaj posebnega.

In še skok v idilično vasico v piranskem zaledju

Po res izjemnem dnevu smo se ob zatonu dneva odpravili v idilično vasico v piranskem zaledju, Padno. Gre za eno slikovito gručasto, tesno pozidano vas, ki se nahaja v jugozahodnem koncu Šavrinskega gričevja. To je tam, kjer se na pobočje na zahodu strmo spušča v dolino potoka Drnice in na severu v dolino potoka Piševca. To je tam, ko ob cesti Koper – Dragonja  zavije desno v hrib in tam po nekoliko ovinkasti cesti pride v to idilično vasico. Kot so nam povedali,  Padna naj bi izviralo iz latinske besede »patena«, s pomenom krožnik, skleda. Grič, na katerem je vas, ima namreč obliko narobe obrnjene sklede ali skodelice, kot nam je povedal Prekmurec Robert Titan, ki je zadnjih nekaj letih vodil krajevno skupnost v Padni in se je v to slikovito istrsko vas zaljubil in iz Prekmurca postal »Padnar«. Padna je postala del njega in zato ji je skupaj s kolegico posvetil predstavitveni film, in sicer ta….

V njem pa sta predstavila njeno bit, predvsem pa ljudi, ki so ji dajali življenje.

Prvi ohranjeni zapis o kraju je iz 5. julija 1186, tedaj se je vas imenovala Pedina. Pod imenom Padina je bila zapisana v piranskem mestnem statutu iz leta 1307. V piranskem arhivu je ohranjena tudi listina iz leta 1372, z zapisom, da je pirančan Franciscus v Padni oddal štiri vinograde z dogovorom, da v petih letih zaslužek razdelijo na polovico in mu polovico vrnejo. Iz tega lahko sklepamo, da je bilo območje naselja že od nekdaj rodovitno, saj so se prebivalci ukvarjali z poljedelstvom in živinorejo.

Padna danes – Kljub ponekod moderni arhitekturi je središče ohranilo značilno podobo strnjene istrske vasi. Za najstarejši del naselja ob cerkvi se je ohranilo ime Vas. Nekoliko dvignjen del vasi domačini imenujejo Vardo (ime izvira iz italijanske besede »guardia«, s pomenom straža), južni del vasi pa imenujejo Jugno. Kmetijstvo ni več glavna zaposlitvena panoga, saj so danes v ospredju druge storitvene in gospodarske panoge. Izseljevanje se je ustavilo, saj ima vas dokaj dobre življenjske razmere.

In še ena zanimivost! V Padni je živel slovenski Božidar Jakac, katerega starši so tu živeli. Tu so imeli svojo gostilno in majhno trgovino. Danes imajo v Padni galerijo, kjer so razstavljene nekatere grafike Božidarja Jakca.

Zamisel o turističnem razvoju Padne je leta 2010 podprla tudi piranska občina, kamor Padna kot Krajevna skupnost sodi. Pomembna prelomnica v tej smeri je bilo leto 2011, ko so v Kopru začele pristajati potniške križarke, nam je pojasnil predsednik krajevne skupnosti Denis Goja: »Takrat smo z organizatorji izletov oblikovali koncept ‘turističnega doživetja’ v Padni. Leta 2011 smo tako 20 nedelj imeli obiske potnikov s teh ladij. Pri tem je na začetku sodelovala celotna vaška skupnost, nato pa smo nekateri zgodbo razvijali dalje in danes lahko rečemo, da smo razvili zavidanja vredno lokalno ponudbo, ki jo gostje tudi pohvalijo«. Padna očara tako s svojo krajino, odprtostjo ljudi in z okusi, še dodaja.

V Padni so poznali dve vrsti godcev. Glasbenikov (muzikarjev), ki so igrali na pihala, je bilo več, zingarji, ki jih je bilo običajno pet, so igrali na godala.

Takšni godci so večinoma igrali na plesih, ob cerkvenih procesijah, praznovanjih (šagrah), pa tudi ob pogrebih.

In za zaključek! No, tudi mi, ki smo pozno v noč zaključili svoj obisk v Padni,  po celodnevnem obisku zaledja obalnih občin Koper in Piran, smo bili deležni enega od teh godcev. Seveda pa tudi dobrodošlice in prijazne pogostitve, ki jo je organiziral predsednik krajevne skupnosti Denis Goja.  Saj smo bili dogovorjeni tudi z Piranskih županom Đenijem Zadkovićem, a se mu kot kaže ni zdelo pomembno, da bi dvaindvajsetim slovenskim turističnim novinarjem predstavil svoj pogled na razvoj turizma občine, ki jo vodi.  Nič hudega, pa drugič, ko bo dojel kako in kaj. Razen, če..?

Zato pa so to naš obisk v zaledje obalnih občin Kopra in Pirana izrabili tisti, ki smo vam jih poskušali predstaviti s tem prispevkom./Pripravila: Alenka T. Seme in Janez Temin/ Foto in video: J. Temlin/LNovice

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s