Cankarjeva založba predstavila letošnje novosti svojega knjižnega programa

Cankarjeva založba je 12. februarja 2020 v knjigarni Konzorcij predstavila letošnje novosti svoje knjižnega programa. Kot sta povedala na predstavitvi glavni  urednik založbe Aljoša Harlamov in urednik Andrej Blatnik bo branja zainteresirano občestvo letos deležno kar nekaj novosti, in sicer: na področju izvirnega leposlovja bo Milan Dekleva knjižne police Cankarjeve založbe dopolnil s delom Zaplešiva, Dante, Davorin  Lenko bo dodal Psihoporn, in sicer kratke zgodbe s katerimi ta avtor odpira novo poglavje svojega literarnega ustvarjalnega. Možen poseg za dobro branje založba dodaja z avtorjem Martom Lenardičem, ki je konec osemdesetih opozoril nase z zbirko kratkih zgodb Moje ženske. Sanjsko knjigo bo dodal Uroš Zupan, ki pa ga je težko umestiti v kakšen že definiran žanrski predal. No, je pa zato tu bolj opredeljen Vinko Möderndorfer, slovenski pisatelj, pesnik, dramatik, esejist, gledališki, radijski, filmski in televizijski režiser, ki letos dodaja pripovedne pesmi z naslovom Čuvaj sna. Pesmi vredne branja dodaja tudi Fabjan Hafner, in sicer z naslovom Zbrane pesmi in tu je več kot raznovrsten avtor Esad Babačić, ki bo na polico izvirnega leposlovja Cankarjeve dodal svoj prvo knjigo esejev z naslovom Veš, mašina, svoj dolg?

Letošnjo polico prevodnega leposlovja bo Cankarjeva »zapolnila« s romanom Serotonin svetovno znanega francoskega pisatelja Michela Houellebecqa, pa z izvrstnim romanom pisateljice Elene Ferrante Zlagano življenje odraslih. Tu bo tudi roman Prestolnica avtorja Roberta Menassea, katerega so nekateri že poimenovali za prvi veliki roman Evropske unije. Da bo branje zagotovo zanimivo dokazuje podatek, da  Menasse (1954), avstrijski pisatelj, filozof in germanist sodi med najostrejše kritike nacionalizma in teološkega pojmovanja. (v slovaščini že imamo njegov roman iz leta 2012, ki nosi naslov Izgon iz pekla).

Da bo polica prevodnega leposlovja raznovrstna in vsebinsko prava, bo pripomogla češka pripovedovalka velikega formata Petra Hůlová, ki bo na polico dodala roman Kratka zgodovina gibanja. Eden od najbolj prodornih italijanskih romanopiscev Marco Missiroli (1981) pa bo dodal na polico »svojo« Zvestobo. No, ker pridih Balkana ni tuj v Sloveniji, bo na polico prevodnega leposlovja dodan roman črnogorskega pisatelja, pesnika in esejista Milorada Popovića, ki nosi naslov Karnera.

Polico Moderni klasiki Cankarjeve založbe pa bodo letos »napolnila« dela svetovnih klasikov, in sicer: Bizarne zgodne Olge Tokarczuk (1962) med drugim prejemnice Nobelove nagrade za leto 2018, pa roman najpomembnejše, a žal več ne živeče škotske pisateljica Muriel Spark (1918-2006) z naslovom Zlata leta gospodične Jean Brodie. Nizozemski pisatelj maroških korenin Jamal Ouarriachi pa bo omogočil branje njegovega branja romana Lakota, za katerega je prejel Evropsko nagrado za literaturo leta 2016. Te ni dobila angleška pisateljica Hilary Mantel, ki se bo slovenskemu bralstvu predstavila s svojim romanom Volčji dvor, ki pa je več kot odličen. Odličen pa je zagotovo roman Svetlane Aleksič, ki nosi naslov Čas iz druge roke: Poslednji Sovjeti. Polico moderni klasiki pa bo letos pri Cankarjevi založbi zaključil dobitnik Nobelove nagrade za leto 2014, in sicer Patrick Modediano s svojim romanom Speči spomini. Ni kaj, vsi navedeni ponujajo izvrstno branje, kar pomeni, da so uredniške izbire urednikov Cankarjeve založbe zagotovo prave.

Ob koncu velja omeniti še polico iz zbirke nagrajencev Vilenice, ki jo bo letos »zastopal« srbski pisatelj Dragan Vekić  s svojim delom Naslov. Pa bralna znanja, ki sodijo v zbirko del, ki se ukvarjajo s knjigami in imajo radi knjige. To pa bo topot zastopala s svojo knjigo Bralec, vrni se, ena ključnih preiskovalk pismenosti po svetu Maryanne Wolf. In komu je to delo namenjeno? Tistim, ki se ukvarjajo z branjem, zlasti pa branjem z digitalnih medijev, ki pa jih je vse več. No, velja dodati še »Najst« leposlovna dela, ki ponujajo zgodbe z roba in jih z enakim zadovoljstvom praviloma prebirajo tako najstniki kot starejši bralci. Na tej polici pa bodo letos še dela Maxa Porterja Žalost nosi črno perje, pa delo nemške pisateljice Stefanie De Velassco, ki je prispevala svoj prvenec Tigrovo mleko. Polico »Najst« pa bo letos zaključil utemeljitelj novega romana Michel Butor s svojim delom Duh kraja.

Polico, ki omogoča vpogled v preteklost – ZGODOVINA pa bo zapolnjena z delom Jožeta Pirjevca  – Partizani, na te polici bo še delo dr. Gorazda Bajca in dr. Boruta Klabjana, ki sta kot uveljavljena zgodovinarja in raziskovalca obdelala temo odnos italijanske fašistične škvadre do nasilja nad slovenskimi ustanovami, in sicer z naslovom dela  Ogenj, ki je zajel Evropo. Daljno preteklost pa je s svojim delom obdelal Gregor Antoličič, ki nosi naslov Mkasimiljan I. – Cesar po Napoleonovi milosti.

Ker pri naših založbah ne gre brez literature kuharice, ki nosi pri Cankarjevi založbi naslov STVARNA, velja omeniti, da bodo pri CZ letos na tem področju pozornosti deležni Sašo Šketa, ki bo prispeval knjigo Repa in krompir – Najbolj prizemljema veganska kuharica. Na polici pa bo tudi delo zakoncev Alenke in Lovra Rozman, ki sta pripravila knjigo Narava in kuhinja – Divjačina za vsak dan in posebne priložnosti. Bučne zgodbe bo prispevala Mihaela Morgan Kocbek. To polico, pa bo zaključila znamenita kulinarična poznavalka sestra Bernarda, ki bo prispevala kuharski pripomoček, ki nosi naslov Praznične dobrote sestre Bernarde.

Da, to je to, kar lahko pričakujte iz Cankarjeve založbe v letu ki je pred nami. Torej zagotovo za vsakogar nekaj./Pripravila/Alenka T. Seme/Foto:LN

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s