Ljubljana, 26. februar 2020 – Iz Zdravniške zbornice Slovenije so sporočili, da še naprej z zaskrbljenostjo spremljajo organiziranje zdravstvene oskrbe v primeru izbruha epidemije koronavirusa SARS-CoV-2 (COVID-19).

Po izjavah Ministrstva za zdravje naj bi se v Sloveniji vzpostavilo 55 vstopnih točk, in sicer v okviru enot nujne medicinske pomoči na primarni ravni. Zdravniška zbornica Slovenije sporoča, da taka rešitev ni ustrezna, saj vodi v nenadzorovano širjenje bolezni tako med pacienti kot med zaposlenimi zdravstvenimi delavci.

Zdravniška zbornica Slovenije zato predlaga, da se s ciljem maksimalne preventivne zamejitve širjenja koronavirusa regijske vstopne točke organizira v okviru območnih enot Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), to je zunaj prostorov zdravstvenih domov in enot nujne medicinske pomoči.

Na teh vstopnih točkah NIJZ naj aktivno vlogo prevzamejo epidemiologi, ki bodo v vsakem posameznem primeru odločili glede nadaljnje obravnave. Vse osebje na vstopnih točkah naj bo dobro opremljeno z zaščitnimi sredstvi, naj se organizira ustrezno in pravilno jemanje brisov, diagnostika in usmerjanje oseb oz. bolnikov glede na anamnezo in rezultat testiranja: torej ali bo pregledana oseba usmerjena v bolnišnico, zdravljenje na domu ali samoizolacijo ali karanteno, ko bo vzpostavljena.

Takšno organizacijo, ki je zunaj obstoječih enot primarne zdravstvene dejavnosti, je nujno vzpostaviti, saj pacienti, ki sumijo, da so zboleli za koronavirusom, po odvzemu brisa na rezultat čakajo tri ure. Treba je poskrbeti, da se tisti, ki niso okuženi, ne okužijo med čakanjem na rezultat. V zdravstvenih domovih in enotah nujne medicinske pomoči v večini primerov takih ustreznih izoliranih prostorov za karanteno ni na voljo. Zdravniki se tudi sprašujejo, kako ravnati, če pacient, ko čaka na rezultate testa, zavrne čakanje v posebnem prostoru in uporabo posebne maske. Ali naj v takem primeru zaradi zaščite ostalih pacientov pokličejo policijo?

Zdravniška zbornica je vzpostavila osebne stike z našimi zdravniki, ki delujejo v tujini in nas seznanjajo z organizacijo zdravstvenega sistema v teh kriznih razmerah. Zato bomo objavljali tudi njihova sporočila.

Velja dodati, da so najbolj ogrožena skupina v primeru okužbe s koronavirusom starejši od 80 let. Verjetnost smrti v tej starostni skupini je 14,8-odstotna. Smrtnost je zanemarljiva med okuženimi, mlajšimi od 50 let, med otroki do 10 let umrlih ni. Bolj ogroženi so bolniki s kroničnimi boleznimi, najbolj tisti s srčno-žilnimi boleznimi./LN