Ali ste vedeli, da tudi Slovenci premoremo rusko dačo?

Ljubljana, 1. junij 2020 – Raznovrstnost slovenske turistične ponudbe je tako velika, da se velja resno zamisliti, kako, da to zmore tako mala država, kot je Slovenija. Pa ne samo to! Slovenija zmore, česar ne zmorejo ponuditi tudi velike države. Ena od teh posebnosti je Ruska dača v Zgornjih Gameljnah v Ljubljani, ki sodi med tri primere uspešne obnove in ohranjanja kulturnih spomenikov in dediščine v Sloveniji.
Da je prišlo do uspešne obnove, pa je »kriv« trdoglavi, a načelen gospod Aleš Musar, doktor kemije, turistični vodnik, ljubitelj vsega lepega, človek s posluhom za slovensko zgodovino, predvsem pa mojster lepega, ki je propadajočo primestno vilo kupil na dražbi leta 2016 in je od tega leta dalje v lasti podjetja Ruska dača d.o.o.


No, lastnik gospod Aleš Musar jo je kupil v ne prav urejen stanju! Še več, kot del kupnine so mu na dražbi »prodali« še odločbo Inšpektorata Republike Slovenije za kulturo, ki opravlja nadzor nad slovensko kulturno dediščino skozi več vidikov in po različnih kriterijih preverja ali se ustrezno ravna z nepremičninami, ki so kulturni spomeniki. No, da ne bo pomote, govora je o kontroli in ne finančni pomoči za ureditev kulturnega spomenika, v tem primeru Ruske dače, ki jo je prejšnji lastnik zapustil novemu v zelo slabem stanju.

Kot je povedal sedanji lastnik, in to brez razočaranja in slabe misli, se je lotil obnove tako zunanjosti, kot notranjščine. Še več! Rusko dačo je želel obnoviti tako, da bi čim bolj ustrezala pristni podobi iz leta 1908. To je času, ko jo je imel v lasti takratni lastnik Franc Petrič, ljubljanski trgovec, pivovarski zastopnik in veleposestnik, ki ji je vdihnil svetovljanstvo, družben razcvet in svojstven arhitekturni pečat

Ruska dača d.o.o. je podjetje, ki združuje kulturna, kulinarična, zgodovinska in potovalna doživetja pravi direktor dr. Aleš Musar


Da je sedanjemu lastniku Alešu Musarju, doktorju kemije, turističnemu vodniku, ljubitelju vsega lepega, človeku s posluhom za slovensko zgodovino, predvsem pa mojstru lepega uspelo, dokazuje podatek, da je inšpektorat RS za kulturo in medije v svoji objavi 24. februarja 2020 Rusko dačo uvrstil med tri vzorčne primere uspešne izvedbe ukrepov obnove nepremične kulturne dediščine.
Ruska dača je danes imenitna primestna vila, v kateri si podajata roko zgodovina in sedanjost. Je prostor, kjer se lahko tkejo vezi kulturnega povezovanja, vrhunske kulinarike in zgodovinskega pogleda. Še več! Ruska dača v Zgornjih Gameljnah pri Ljubljani je prostor za oglede, kot tudi osnova za raznovrstna poslovna srečanja.
In kaj je dača, oziroma, kaj pomen besede »dača«? – Kot smo ugotovili, dača izvira iz ruske kulture in tradicije. V drugih evropskih jezikih ni besed, ki bi točno opisovale pomen te ruske besede. V francoščini naj bi to predstavljalo – maison de campagne, residence secondaire – »kmečko hišo« ali »drugi dom«. V angleščini – country cottаge – »vaško hišo«. V nemščini – Sommerhaus – »poletno hišo« ali Schrebergarten – »majhen kos zemlje z lopo za orodje«. Evropski slovarji dešifrirajo «datcha» kot – ruska beseda; ruska vaška hiša v bližini velikega mesta. Vendar ta beseda pomeni veliko več…
Ob tem velja vedeti o dačah še to! Prve dače so se v Rusiji pojavile v času Petra I (Peter I – Veliki je bil ruski car med letoma 1682 in 1725). To so bili dvorci v predmestju Peterburga, ki jih je car velikodušno podaril svojim najbližjim uslužbencem za zasluge za domovino. Takrat se je tudi pojavila beseda »dača« – od glagola »dati«. Šele v drugi polovici 19. stoletja se je v Rusiji pojavil nov sloj ljudi – uradniki, umetniška inteligenca, inženirji, zdravniki, ki niso imeli družinskih dvorcev in so si poleti želeli iti ven iz mest polnih dima. Predmestnih hiš praviloma niso kupovali, ampak so jih najemali za 3-4 poletne mesece. Na ta način so istočasno privarčevali na račun najemniškega stanovanja iz mesta (ki so ga pustili, za naslednjo zimo pa so najemali drugo stanovanje).
Sčasoma se je pojavljalo vse več in več dač. Tako je bilo leta 1888 okrog Moskve že preko 6000 dač. Razvil se je tudi udoben javni prevoz, ki je ljudem omogočal vsakodnevno povezavo med domom in mestom ter službenimi obveznostmi. Življenje na dači je bilo čudovito! Vse od domačega gledališča, »dačnih« ljubezenskih zgodb do ribolova in gojenja jagod. Po revoluciji je oživel tudi arhaični pomen besede dača – razdelitev državnih dač vidnim članom vlade, piscem in znanstvenikom. Tudi v sodobnem času je še vedno zelo popularna gradnja dač, saj je to star ruski način, kako najti harmonijo s samim sabo.

No, in spet smo pri (v) Ruski dači v Zgornjih Gameljnah pri Ljubljani – Rusko dačo pri nas (na takratnem področju današnje Slovenije) so zgradili ruski priseljenci okoli leta 1890. Pritličje je zidano, nadstropje leseno in po celotnem obodu opasano z gankom. Hišo zaznamujejo dekorativno oblikovani leseni detajli in vitražna stekla.
Več kot desetletje zapuščena in propadajoča lepotica je dobila nazaj podobo leta 2020 v kateri je sijala leta 1908. Tako se Ruski dača v Zgornjih Gameljnah pri Ljubljani danes kaže v barvah, ki jih je ponosno razkazovala pred prvo svetovno vojno. Prenova je potekala skladno s konzervatorskim načrtom, pravi gospod Musar.

Vsak kos lesa so restavratorji vzeli v roke in skrbno ocenili, ali ga je mogoče obnoviti ali je potrebno izdelati repliko. Obnovljeni so vsi vitraži, posebne notranje poslikave sten v posameznih sobah, obnovljen je lesen strop in vsi tlaki. V pritličju je ohranjen tudi štiribarvni brušeni terazzo. Pri opremljanju smo pazili tudi na najmanjši detajl. Vsak kos pohištva, vsaka slika, vsaka skodelica, vaza, knjiga, lestenec, stenske luči – vse je bilo skrbno izbrano in sega v čas med prelomom stoletja in prvo svetovno vojno. Vila Ruska dača prinaša izjemno obogatitev turistične, kulturne, kulinarične in doživljajske ponudbe ne le Gameljnam in Ljubljani, ampak vsej Sloveniji. Vila bo ponujala različne dogodke in doživetja ter zanimiva in bogata presenečenja.

Ruska dača še iz druge zornega kota – Nekaj je res, Slovenija preprosto nima srednjega razreda. Ne vem, morda pa ga sploh nikoli nismo imeli ali pa je izginil v povojnih časih. In četudi smo ga imeli, ga nismo znali ceniti. Tako, kot nismo znali ceniti aristokracije. Samo primer.
Coddellijev grad bi bil lahko skupaj s parkom spet ena od ljubljanskih lepot, saj bi imeli kaj pokazati. Anton III. Baron Codelli, plemeniti Fahnenfeld ni bil samo plemič in veleposestnik, torej bogataš, bil je tudi izumitelj, znan po izumih in patentih iz področja mehanike in elektrotehnike. Janez Puh in baron Codelli veljata za pionirja avtomobilizma na Slovenskem. Codelli je svoj prvi avto pripeljal iz Dunaja v Ljubljano 15. novembra 1898.
Morda še to. Sodobna »aristokracija« v Sloveniji ni ravno dobro zapisana. Ali kot pravi režiser Dušan Jovanovič. “Ta naša aristokratska družba je sestavljena iz samih kriminalcev. In našteje; Kordež, Bavčar,Tovšakova, Zidar. Same barabe”.
Vendar in na srečo, vse le ni tako črno. Dejstvo je, da je v Sloveniji nekoč živel podjetnik Franc Petrič, ki je leta 1907 od Blaža Černeta kupil v Gameljnah tako imenovano Rusko dačo, hišo, ki jo je uredil popolnoma v ruskem stilu. Toda gospod Petrič ni dolgo užival v vasi, ki je le nekaj minut oddaljena od Ljubljane.
Namreč, takratne avstrijske oblasti so ga obtožile vohunjenja v korist Italije in ga 2.novembra 1915 ustrelile na vojaškem strelišču v Suhem bajarju. Potem je šla hiša od rok do rok, dokler je ni leta 2016 kupil Aleš Musar, doktor kemije, turistični vodnik, ljubitelj vsega lepega, človek s posluhom za slovensko zgodovino, predvsem pa mojster lepega, ki je ne samo hotel, ampak je tudi poslušal stroko, ki mu je povedala, kako naj hišo obnovi, da bo zasijala v polnem sijaju. Niti približno ni prikimaval stroki, potem pa delal po svoje, kot so to in še delajo sodobni tajkuni.
Naj govori sam: “Po zaključku študija kemije na Univerzi v Ljubljani sem se leta 1991 zaposlil kot mladi raziskovalec in asistent na Oddelku za kemijsko izobraževanje in informatiko, ki ga je vodila profesorica Aleksandra Kornhauser (žel je preminula ta mesec 17. maja 2020)
Delo z njo pri študijskih predmetih kemije naravnih spojin in kemijske informatike ter na mednarodnih projektih Unesca in Svetovne banke je bila izjemna priložnost za pridobivanje izkušenj. Pod njenim mentorstvom sem magistriral na programu naravoslovno-tehniške informatike. V desetih letih, kolikor sem bil zaposlen na Univerzi, sem slabo leto prebil na Svetovni banki( v Washingtonu in v Indoneziji, ter doktoriral na Lancaster University Management School (Univerza v Lancastru, Velika Britanija)”.
Mimogrede, doktorat je Alešu Musarju, leta 1999 podelila rektorica (Chancellor) univerze princesa Alexandra, sestrična kraljice Elizabete II. Njen Rolls Royce Phantom VI iz leta 1971 je sedaj last Ruske dače.
“Že med študijem sem začel občasno delati kot turistični vodnik. Do leta 2000
sem kar precej potoval s skupinami po vsej Evropi, tudi po Afriki, moja »specialnost« pa je bil Bližnji in Srednji vzhod: Sirija, Jordanija, Izrael, Libanon in Iran. Rad potujem, v užitek mi je povezati kraje z njihovo širšo zgodovino, kar se gotovo pozna tudi pri zgodbah, ki jih pišemo na Ruski dači. Vodenje je bilo hkrati dodatno delo in hobi. Sem pa po zaključku zaposlitve na Univerzi s tem za nekaj časa prenehal, pa spet po malem začel od leta 2013″.
Mimogrede, da je Aleš Musar obredel toliko sveta, se mu pozna tudi pri predstavitvi Ruske dače, pri detajlih, ki niso samo neki kronološki opis, ampak imajo, samo za primer slike, širši opis časa, v katerem so nastala.
“Leta 2000 sem izpolnil pogoje za docenturo, a sem se odločil zaključiti akademsko kariero. Prešel sem v finance, najprej za tri leta v Aktiva Group, nato pa smo trije partnerji ustanovili svoje investicijsko podjetje. Leta 2016 sem prodal svoj delež v tem partnerstvu. Ravno tedaj je prišla v prodajo Ruska dača v Gameljnah, tako da se zdaj ukvarjam predvsem z njo in z dejavnostmi, ki jih podjetje Ruska dača d.o.o. razvija. Med drugim tudi potovanja, ravno v kraje, ki jih dobro poznam. Letos največ v Rusijo”.
Pa še to je dejal Aleš Musar.”Imam srečo, da se pri svojem delu lahko ukvarjam z zadevami, ki so mi res pri srcu: kulturno dediščino, umetnostjo, zgodovino in potovanji. Verjamem, da se tudi Ruski dači pozna, da znanje, pridobljeno pri svojih hobijih, skupaj s sodelavci, prelivam v vsebine, ki Rusko dačo bogatijo”.

No, zdaj, ko smo v začetku meseca junija 2020, ko nam je s skupno pomočjo in pristopom uspelo »izriniti« neugoden koronavirus toliko stran, lahko zapišemo, kaj od 1. junija dalje lahko ponudi Ruska dača v Zgornjih Gameljnah pri Ljubljani, kar boste našli na njihovi res izjemno urejeni spletni strani.
Mi dodajmo, da boste ob obisku Ruske dače (mi smo jo obiskali v začetku meseca marca – 12. marca) deležni izjemno urjenega objekta v izjemno ponudbo.

Vodstvo Ruske Dače d.o.o. – Na fotografiji, od leve proti desni: dr. Aleš Musar, Damjana Osterc, prof, Darinka Pavlič Kamien in Jana Kobal


Torej od ponedeljka, 1. junija dalje, vas vabijo v novo kavarno Ruska dača v Zg. Gameljnah, kjer vam bodo na romantični lokaciji na letnem vrtu ponudili čudovit razgled, v kavarniškem paviljonu pa vas bodo zapeljali v čas ugodja in udobja slovenskega meščanstva izpred več kot 100 let.
Ko so nam sporočili, pa so poskrbeli, da boste navdušeni tudi s ponudbo najboljše kave Illy v njenih številnih različicah, čajev najstarejše čajne hiše v Evropi Dammann Fréres, sladic našega velemojstra slaščičarstva Karima Merdjadija iz Atelieja Karim in drugih priboljškov, ki poleg duše razveseljujejo tudi telo. Delovanje kavarne pa bodo kmalu dopolnili s številnimi kulturnimi, umetniškimi in aktualnimi pogovornimi vsebinami. No, to povabilo ni njihovo, ampak naše priporočilo!

Primestna vila Ruska dača v Zgornjih Gameljnah je kulturni spomenik. Od začetka leta 2017 do junija 2019 so potekala obnovitvena dela pod nadzorom Zavoda za varstvo kulturne dediščine in v izvedbi podjetja Gnom d.o.o.


Na njihovi spletni strani podjetja Ruska dača d.o.o, ki smo jo že omenili, pa boste deležni celovite predstavitve in ponudbe. Naj zaključimo! No, to povabilo ni njihovo, ampak naše priporočilo!/Objavo pripravili: J. Temlin/J. Jerman-Jeri in Alenka T. Seme./avtor fotografij in videa: J.Temlin

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s