Odložimo zaslone in se skupaj z otroki podajmo v njihov resnični svet

Ljubljana, 11. maj 2021 – Odložimo zaslone in se skupaj z otroki podajmo v njihov resnični svet je predlog strokovnjakov, ki je vse bolj skrbi izpostavljenost otrok zaslonom. Kot ugotavljajo raziskave kažejo, da do drugega leta starosti naj otrok sploh ne bi smel biti izpostavljen zaslonom. Od 2. do 5. leta pa naj bi ta časovna omejitev bila manj kot ena ura na dan, naraščajoča izpostavljenost pa bi morala biti sorazmerna s starostjo in to le ob prisotnosti staršev (okvirno pri triletnem otroku 20 minut dnevno ali pri štiriletnem otroku 30 minut dnevno). Od 6. do 9. leta naj otrok pred zasloni ne preživi več kot eno uro na dan, nato do 12. leta največ uro in pol, do 18. leta pa naj bo ta časovna omejitev največ dve uri na dan. Pomembno je, da so vsebine starosti primerne in kakovostne. Prav tako otrok in nato mladostnik do 18. leta naj ne bo lastnik pametne naprave. Namesto zaslona otrok potrebuje pozornost in prisotnost staršev in vrstnikov.

To so časovna priporočila in usmeritve, ki jih poleg vrste drugih strokovnih vsebin prinašajo prve nacionalne Smernice za uporabo zaslonov pri otrocih in mladostnikih. Pripravili so jih primarni pediatri iz Sekcije za primarno pediatrijo Združenja za pediatrijo pod okriljem Odbora za osnovno zdravstvo pri Zdravniški zbornici Slovenije, skupaj s strokovnjaki z drugih področij. Nastale so na podlagi izsledkov raziskav in konsenza številnih strokovnjakov ter po zgledih smernic iz tujine. Dokument je dobil široko podporo različnih strokovnih organizacij, dosežen je bil zares širok dogovor med pediatri, šolskimi zdravniki, otroškimi psihiatri, psihologi, Zavodom za šolstvo, delovnimi terapevti, logopedi, medicinskimi sestrami, specialnimi pedagogi, predstavniki NIJZ, Logouta, projekta Safe.si in drugimi.

Z izjavo podpore je smernice minuli teden podprla tudi ministrica za izobraževanje, znanost in šport dr. Simona Kustec. Prav tako je podporo smernicam v petek napovedal minister za zdravje Janez Poklukar, dr. med.

»Smernice so v prvi vrsti namenjene vsem strokovnjakom, ki se pri svojem delu srečujemo z otroki in mladostniki tako v vzgoji, izobraževanju, zdravstvu ali drugih strokovnih službah. Želimo si, da bi vsi strokovnjaki delovali usklajeno in enotno ter da bi dvignili raven ozaveščenosti o pomenu časovnih omejitev, ustreznega načina uporabe in kakovosti izbranih vsebin, ki jih otroci in mladostniki spremljajo preko zaslonov,« je na včerajšnji novinarski konferenci poudaril Denis Baš, dr. med., spec. pediatrije, predsednik Sekcija za primarno pediatrijo Združenja za pediatrijo. Poleg smernic je bil pripravljen in oblikovan poseben kartonček, ki je namenjen staršem in skrbnikom, zato, kot je poudaril Denis Baš, »upamo, da bo to pomembno prispevalo k ozaveščenosti staršev o uravnoteženi in varni uporabi zaslonov pri njihovih otrocih.«

Vpliv, ki ga ima uporaba zaslonov na razvoj in zdravje otrok ter mladostnikov, ni odvisen le od časa, ki ga preživijo pred zasloni, ampak v veliki meri tudi od vsebine, namena in načina uporabe naprav, meni tudi dr. Špela Selak, mag. psih., univ. dipl. kom., iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje.

»Porastu problematične uporabe zaslonov smo priča po vsem svetu, tudi v Sloveniji. Po podatkih raziskave Z zdravjem povezano vedenje v šolskem obdobju (2018) so znaki zasvojenosti z videoigrami prisotni pri 10,2 %, znaki problematične uporabe družbenih omrežij pa pri 8,3 % slovenskih mladostnikov, starih 11, 13, 15 in 17 let,« izpostavlja dr. Špela Selak. Vse, predvsem starše pa tudi vzgojitelje in učitelje zato poziva, da »otroke in mladostnike spodbujajmo k zmerni, odgovorni, uravnoteženi in varni uporabi od prvega stika z zasloni dalje.«

Špela Reš, univ. dipl. psihologinja, svetovalka na Logoutu, pa problematiko zaokroža s skrb zbujajočimi podatki: »Mladostniki, vključeni v naše programe, so v zadnjih 12 mesecih pred zasloni telefona in računalnika v povprečju preživeli med 5 in 6 ur dnevno izključno za zabavne vsebine. Če temu prištejemo še nekje 4 ure dnevno za šolanje na daljavo, pridemo do 9 do 10 ur dnevnega zaslonskega časa. Ob tem sem, kot strokovnjakinja za spletno vedenje, zaskrbljena. Čas je za smernice!, ki bodo v pomoč pri uravnoteženju zaslonskega časa in pri izbiri ustreznih zaslonskih vsebin.«

V smernica je opozorjeno še na eno negativno posledico pretirane uporabe zaslonov – to je kratkovidnost. Pogostost kratkovidnosti (miopije) narašča in Svetovna zdravstvena organizacija predvideva, da bo do leta 2050 polovica svetovnega prebivalstva kratkovidnega. Najmočnejša okoljska dejavnika, ki vplivata na nastanek kratkovidnosti pri otrocih, sta čas, ki ga otroci preživijo zunaj, ter trajanje in intenzivnost bližinskega dela. Med bližinsko delo štejemo aktivnosti, kot so branje, učenje ter tudi uporaba računalnika in drugih zaslonov. Za preprečevanje razvoja kratkovidnosti in preprečevanje pojava utrujenih oči med dolgotrajno uporabo zaslona oftalmologi svetujejo odmor: po 20 minutah vsaj za 20 sekund gledamo (vsaj 20 m) v daljavo. Poleg tega naj se otroci in mladostniki gibajo na prostem na dnevni svetlobi najmanj 2 uri dnevno.

Člani delovne skupine, ki je pripravila smernice, so: dr. Mateja Vintar Spreitzer, dr. med., spec. pediatrije, Sekcija za primarno pediatrijo Združenja za pediatrijo (vodja delovne skupine), Denis Baš, dr. med., spec. pediatrije, predsednik Sekcije za primarno pediatrijo Združenja za pediatrijo, dr. Anja Radšel, dr. med., spec. pediatrije, Sekcija za primarno pediatrijo Združenja za pediatrijo, dr. Marija Anderluh, dr. med., spec. otroške in mladostniške psihiatrije, vodja Službe za otroško psihiatrijo na Pediatrični kliniki v Ljubljani, dr. Mateja Hudoklin, univ. dipl. psihologinja, specialistka klinične psihologije, izr. prof. dr. Damjan Osredkar, dr. med., predstojnik Kliničnega oddelka za otroško, mladostniško in razvojno nevrologijo v Ljubljani, Maja Vreča, sodelavka projekta Safe.si, Arnes, dr. Špela Selak, mag. psih., univ. dipl. kom., Nacionalni inštitut za javno zdravje, Špela Reš, univ. dipl. psihologinja, svetovalka na Logoutu.

In še 10 razlogov, zakaj bi otrokom mlajšim od 12 let morali prepovedati uporabo mobilnih naprav (Vir: safe.si)/LN/ZZS/Fotografije le ponazoritvene

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s