Ljubljana, 6. julij 2021 – V Narodni galeriji odpirajo ta četrtek, 8. julija 2021, odpira izjemno razstavo o življenju in delu Hinka Smrekarja, vsestranskega umetnika, ki je zaznamoval umetnostno, družabno in politično življenje prve polovice 20. stoletja.
Hinko Smrekar (1883–1942) je eden največjih pionirjev v zgodovini slovenske umetnosti: bil je med začetniki grafike in stripa pri nas, ustvaril je vrsto pravljičnih, ljudskih in fantastičnih prizorov, z ilustracijami za literarna dela je pomagal povzdigniti knjižno opremo na mednarodno raven, tenkočutno je ilustriral otroška dela. Bil je mojster slovenske satire in karikature, ost je naperjal proti sebi, kazal na hibe prijateljev, predvsem pa se je lotil zlorab politikov in zablod vsakdanjih ljudi.
Slovenska javnost Hinka Smrekarja najbolj pozna po kartah za tarok, ilustracijah prvih knjižnih izdaj Ivana Cankarja in po Levstikovem Martinu Krpanu, ki je tudi prva slovenska izvirna slikanica. Smrekar je, to velja vedeti, ustvaril okoli dva tisoč del.
Razstava Smrekarjevega opusa je zaradi obsega in občutljivosti gradiva, gre večinoma za dela na papirju, razdeljena na dva dela. Pregledu ustvarjanja med letoma 1902 in 1917 sledi predstavitev obdobja Smrekarjevega ustvarjanja po prvi svetovni vojni vse do njegove smrti.
Skupaj bo na ogled več kot 320 del. Ob razstavi bo izšel tudi katalog v dveh delih. V prvem katalogu je predstavljen Smrekarjev čas, življenje in delo, podrobneje so predstavljene tudi izbrane umetnine, ki bodo na ogled na razstavi. V drugem katalogu so navedene vse evidentirane umetnine z bibliografijo in seznam razstav.
Avtorica razstave, dr. Alenka Simončič poudarja, da je številnim vprašanjem o življenju in ustvarjalnosti Hinka Smrekarja postaviti tudi mejo, da naj nekatere skrivnosti Smrekarjevih del ostanejo zastrte. Dr. Simončič pravi: »Najgloblji občutek ob njegovih delih je tišina, ko nas presunejo podobe, neposredne in iskrene. Ne potrebujejo razlage. Napolnijo nam dušo z mislimi ali pa nas spravijo v smeh, pa čeprav se ne zavedamo pravega sporočila, ker so nam okoliščine tako domače in posamezni tipi tako znani.«
Hinko Smrekar se je rodil v kmečki družini, 13. julija 1883 v Ljubljani v šempetrskem predmestju. Dokončal je gimnazijo in se nato vpisal na pravno fakulteto v Innsbrucku in potem na Dunaju. Ob tem je obiskoval risarske tečaje v dunajskem Muzeju za umetnost in obrt. Pravni študij je opustil tik pred zaključkom in se odločil za umetniški poklic. Leta 1906 je odšel v München in tam z Maksimom Gasparijem preživel leto dni. Tudi pozneje se je v Atene ob Isari rad vračal, saj se je tam motivno in slogovno bogatil. Nato je nekaj let bival v Kranju, leta 1911 pa se je za stalno naselil v Ljubljani. Bil je član različnih umetniških društev, bil je tudi med ustanovitelji Narodne galerije, kjer se je zavzemal za dopolnitev javnih zbirk z deli na papirju in uveljavitev grafike. Redno je razstavljal na razstavah širom Evrope, tudi v ZDA, o čemer so časopisi sproti poročali. Njegovo življenje se je pretrgalo 1. oktobra 1942, ko je brez sodbe padel pod okupatorjevimi streli, ko je bil med fašistično okupacijo Ljubljane brez sodbe ustreljen v Gramozni jami.
Med slovenskimi umetniki ima Smrekar največ avtoportretov in avtokarikatur. Smrekar je bil med ljudmi priljubljen. Opisovali so ga kot vedno nasmejanega in dobrovoljnega, poleti oblečenega v kratke hlače in s slamnikom ter z nepogrešljivo sprehajalno palico. Kljub temu, da je bil družbeno izjemno angažiran in vpet v različne bolj ali manj resne prireditve, ter ves čas ustvarjalno aktiven na različnih področjih, je bil globoko v sebi ves čas otožen in zato tudi osamljen.
Velik del Smrekarjeve likovne zapuščine je v zasebni lasti. Odziv na apel, ki smo ga objavili novembra 2020, je bil presenetljiv. Iskreno smo hvaležni vsem zasebnim lastnikom, ki so se odzvali, njihovim sorodnikom in prijateljem, ki so ga posredovali. Čar Smrekarjevega dela zbuja zbirateljsko strast, in ni malo navdušencev, ki hranijo pomembna dela in obsežne zbirke.
Narodna galerije se, ob otvoritvi razstave, zahvaljuje vsem muzejem, galerijam in knjižnicam za pomoč in sodelovanje, za posredovanje seznamov o Smrekarjevih delih v njihovih zbirkah in posoditev umetnin za razstavo.
Razstavo o Hinku Smrekarju in njegovem ustvarjalnem opusu bo Narodna galerija obiskovalcem omogočala od 8. junija do 13. februarja 2022./Objavo pripravila: Alenka T. Seme/Fotografije: press Narodna galerija