Slovenski urbanistični studio Prostorož se poteguje za najvišjo nagrado EU za civilno družbo, namenjeno podnebnim ukrepom

Bruselj/Ljubljana, 4. december 2021 – Slovenski nepridobitni urbanistični studio Prostorož je nominiran za nagrado za civilno družbo 2021, ki jo Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) podeljuje neprofitnim organizacijam, združenjem in posameznikom, ki si prizadevajo spodbujati pravičen prehod na nizkoogljično gospodarstvo, odporno na podnebne spremembe.

Poleg slovenskega društva se za nagrado potegujejo tudi štirje drugi kandidati iz BelgijeEstonijeRomunije in Španije.

EESO je pet navdihujočih projektov izbral med desetinami originalnih in inovativnih prijav iz 24 držav članic EU, kar priča o veliki zavzetosti civilne družbe z vseh koncev EU za sodelovanje pri uresničevanju podnebne nevtralnosti, za katero se je EU v okviru evropskega zelenega dogovora zavezala, da jo bo dosegla do leta 2050.

Zmagovalni projekt in razvrstitev ostalih štirih finalistov bosta razglašena na slavnostni podelitvi 9. decembra v sklopu plenarnega zasedanja EESO v Bruslju. Sklad za nagrade znaša 50.000 EUR in bo razdeljen med vseh pet prejemnikov. Dobitnik prve nagrade bo prejel 14.000 EUR, ostali štirje finalisti pa vsak po 9000 EUR.

Urbanistični studio Prostorož si prizadeva za izboljšanje javnih urbanih prostorov. V okviru projekta „Vroče točke“ je pritegnil prebivalce k izboljšanju življenjskih razmer v slovenski prestolnici, ki v svetovnem merilu postaja eno od mest, kjer se podnebje segreva najhitreje. Ljubljančane je povabil, naj na digitalnem zemljevidu mesta glasujejo za lokacije, ki jih zaznavajo kot najbolj vroče.

V samo treh tednih je studio prejel izjemno število glasov, številni prebivalci pa so poleg tega predstavili svoje predloge o tem, kako izboljšati podnebje v mestu in preprečiti pregrevanje, ter pozvali k zasaditvi več dreves in zmanjšanju asfaltnih in parkirnih površin.

Prostorož je nato predstavil vrsto predlogov za ohladitev lokacij, ki so prejele največ glasov, ter mestne oblasti spodbudil k ukrepanju. Tako so na eni od mestnih ulic, kjer je vročina najhujša, zdaj zasajena nova drevesa.

Ostali štirje nominiranci, navedeni po abecednem vrstnem redu, so:

  •  Associació Catalana Enginyeria Sense Fronteres – V času, ko se 11 % španskih gospodinjstev spopada z energetsko revščino, se to katalonsko združenje bori za podnebno pravičnost, ki temelji na človekovih pravicah. Njegov cilj je pomagati prikrajšanim ljudem pri uveljavljanju svoje temeljne pravice do dostopa do osnovnih storitev. Da bi ljudi, ki se soočajo z energetsko revščino, vključili v tekoče razprave o izrednih podnebnih razmerah, združenje organizira skupščine, na katerih lahko spregovorijo o svojem položaju, spremenijo družbeno dojemanje, se otresejo občutka žrtve in postanejo ključni akterji sprememb.
  • Ateliere Fara Frontiere (Delavnica brez meja) – To romunsko združenje v okviru projekta „educlick“ obravnava socialne krivice in ozavešča o prednostih krožnega gospodarstva. Zbira odpadno električno in elektronsko opremo ter jo popravlja na delavnicah, v katerih so zaposleni marginalizirani ljudje, kot so Romi, nekdanji odvisniki od drog, brezdomci in žrtve nasilja. Prenovljeni računalniki in druga oprema se nato podarijo šolam na podeželju in območjih z omejenimi možnostmi, nevladnim organizacijam in javnim ustanovam, ki delajo z ranljivimi otroki.
  •  Estonian Green Movement / Estonian Fund for Nature / Estonian Environmental Law Centre (Estonsko zeleno gibanje / Estonski sklad za naravo / Estonski center za okoljsko pravo) – Estonska mreža nevladnih organizacij si prizadeva za spremembo odnosa do energije iz obnovljivih virov v državi, ki ima enega največjih ogljičnih odtisov v EU. Njen projekt se osredotoča na obveščanje o energetskem prehodu v severovzhodni Estoniji, kjer bo treba postopno opustiti industrijo naftnega skrilavca, za kar pa ni velikega navdušenja. V okviru projekta je vzpostavila platformo za dialog med vsemi stranmi, vključno z vlado. Povečala je tudi ozaveščenost javnosti o podnebnih vprašanjih in po vsej državi zbirala podpise za peticijo, v kateri poziva k podnebni nevtralnosti.
  • Grootouders voor het Klimaat (Stari starši za podnebje) – To združenje starih staršev iz belgijske regije Flandrije si prizadeva vnukom s pomočjo svojih prihrankov zapustiti boljši in bolj trajnostni svet. V okviru kampanje „Naš prihranki za njihovo prihodnost“ spodbuja belgijske babice in dedke, naj svoje prihranke preusmerijo v bolj trajnostne projekte. Kampanja je namenjena tudi finančnemu sektorju in vladi, ki ju poziva, naj spodbujata trajnostno financiranje. Kampanja želi poudariti ključno vlogo, ki jo lahko imajo starejši pri podnebnih ukrepih.

 Cillian Lohan, podpredsednik EESO, pristojen za komuniciranje, je o temi nagrade povedal: „Podnebne spremembe so skupni izziv, ki ga lahko obvladamo samo s sodelovanjem. Izkoristimo izkušnje, ki smo jih pridobili med krizo zaradi COVID-19, in naj bo okrevanje priložnost za spopadanje s podnebno krizo. Še vedno imamo čas, da preprečimo nekaj najhujših posledic in se pripravimo na to, kar nas še čaka.“

 G. Lohan je pohvalil ustvarjalnost prijavljenih projektov: „Pozitivne zgodbe so izjemno pomembne za vključevanje ljudi in organizacij v podnebna prizadevanja, saj jim vlivajo upanje, da boj še zdaleč ni izgubljen. Izjemni primeri udejstvovanja civilne družbe, poudarjeni v našem natečaju, nedvomno kažejo, da obstajajo volja po spremembah, številne ideje med našimi sodržavljani in strokovno znanje za uresničitev tega cilja.“

 EESO je aprila razpisal natečaj za nagrado, da bi poudaril pomen pristopa od spodaj navzgor pri podnebnih ukrepih in potrebo po vključitvi vseh delov družbe vanje. Odbor upa, da bo z nagrado ljudi spodbudil, da postanejo del rešitve in pripomorejo k spremembi sistemov, norm in vedenja, ki so nas privedli na rob podnebne krize.

Nagrada se že dvanajsto leto podeljuje posameznikom in neprofitnim organizacijam za odličnost v pobudah civilne družbe. Vsako leto ima drugačno temo, ki odraža pomembno področje dela EESO. Denarna nagrada in priznanje za njihovo delo naj bi nagrajencem pomagala, da razširijo svoje projekte in dodatno prispevajo k skupnosti.

Leta 2020 je EESO nagrado za civilno družbo nadomestil z enkratno nagrado za solidarnost civilne družbe, ki je bila namenjena boju proti COVID-19. S to nagrado je EESO počastil organizacije civilne družbe, posameznike in zasebna podjetja iz vseh držav EU, ki so pokazali izjemno solidarnost in državljansko odgovornost v boju proti pandemiji in njenim grozljivim posledicam. Leta 2019 je nagrada za civilno družbo usmerila pozornost na enakost spolov in opolnomočenje žensk./LN/EESO

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s