Ukrajina – Delček druge plati

Kijev/Ljubljana, 3. marec 2022 – Ruski napad na suvereno Ukrajino, ki je v ospredju svetovne javnosti (Ta gnusni napad Rusije na suvereno Ukrajino sploh ne sme biti predmet kakršnih koli razprav kogar koli), ima tudi drugo plat medalje.

In sicer zakaj? Že po letu 1991, ko je Ukrajina postala samostojna in suverena država, je postala predmet interesov. Interesov, predvsem Rusije, ki ni bila navdušena na odcepitve Ukrajine (leta 1991 – razpad SSSR – Zveze sovjetskih socialističnih republik), še manj pa s tem, ko so v Ukrajini strmoglavili njihovega vazala Viktorja Janukoviča, kar se zgodilo decembra 2013. To pa je pomenilo, da je Rusija dokončno izgubila nadzor nad Ukrajino.

Na drugi strani pa sta tako ZDA kot EU (beri, predvsem Velika Britanija, Francija in Nemčija) po letu 2014 veselili t. i. ukrajinske »demokracije«, saj so v tako veliki državi z več kot 40 milijonov prebivalcev in njenimi naravnimi viri videli, tako Američani kot Evropejci, svojo ekonomsko možnost v veliki in z naravnimi viri bogati Ukrajini. Predvsem pa Američani, ki so v Ukrajini videli tudi možnost utrditve svojega strateškega položaja, in to na sami meji svojega konkurenta, se razume Rusije.

A kaj so od vsega preigravanja – »zainteresirancev« – z njihovo državo imeli Ukrajinci, se razume, navadni državljani? V času ruskega nadzora njihove države NIČ (veliko kršitev človekovih pravic in bogatenje posameznikov), a tudi v času udinjanja ukrajinske politike ZDA in EU, tudi nič (izkoriščanje njihovega bogastva in uporabo njihove države za geopolitične spremembe)

Da bi si bolje predstavljali, zakaj si Rusija ter ZDA in EU tako trudijo »priključiti« Ukrajino, dokazujejo tudi podatki, ki se te dni razširjajo po svetovnem spletu. Dejstvo je namreč, da večina teh podatkov drži, a žal nič ne pomenijo navadnim državljanom Ukrajine, ki prej životarijo, kot da bi v tej s potenciali bogati državi živeli človeka vredno življenje.

In tu boste našli osnovne dokazov, kako živijo ljudje v t. i. »bogati« Ukrajini. Minimalna bruto mesečna plača v Ukrajini je v letu 2021 znašala 184,21 evra. A je treba kaj dodati? Ne, dejstvo je, da je Ukrajina na eni strani slabo vodena država, na drugi pa potencial tujih interesov, ki bi se želeli polastiti njene vire in trg.  

In to so podatki, ki te dni krožijo na spletu, kako bogata je Ukrajina kot država s svojimi viri ter tako pomembna in zanimiva za Rusijo, ZDA in EU? Tudi zato:

1. v Evropi po dokazanih nadomestljivih zalogah uranovih rud;

2. mesto v Evropi in 10. mesto na svetu po zalogah titanove rude;

2. mesto na svetu po raziskanih zalogah manganovih rud (2,3 milijarde ton ali 12 % svetovnih zalog);

2. največje zaloge železove rude na svetu (30 milijard ton);

2. mesto v Evropi po zalogah živega srebra;

3. mesto v Evropi (13. mesto na svetu) po zalogah plina iz skrilavca (22 bilijonov kubičnih metrov)

4. mesto na svetu po skupni vrednosti naravnih virov;

7. mesto na svetu po zalogah premoga (33,9 milijarde ton)

Ukrajina kot kmetijska država:

1. v Evropi po površini obdelovalnih površin;

3. mesto na svetu po površini črnice (25 % svetovne prostornine);

1. mesto na svetu po izvozu sončnice in sončničnega olja;

2. mesto na svetu po pridelavi ječmena in 4. mesto po izvozu ječmena;

3. največji proizvajalec in 4. največji izvoznik koruze na svetu;

4. največji proizvajalec krompirja na svetu;

5. največji proizvajalec rži na svetu;

5. mesto na svetu po pridelavi čebel (75.000 ton);

8. mesto na svetu po izvozu pšenice;

9. mesto na svetu po proizvodnji piščančjih jajc;

16. mesto na svetu po izvozu sira.

Ukrajina bi lahko zadovoljila potrebe po hrani 600 milijonov ljudi, a že s svojim prebivalstvom ima težave.

Ukrajina tretja največja izvoznica železa na svetu

4. največji izvoznik turbin za jedrske elektrarne na svetu;

4. največji svetovni proizvajalec raketnih izstrelitev;

4. mesto na svetu po izvozu gline

4. mesto na svetu po izvozu titana

8. mesto na svetu po izvozu rud in koncentratov;

9. mesto na svetu po izvozu izdelkov obrambne industrije;

10. največji proizvajalec jekla na svetu (32,4 milijona ton

In še zanimivo magistrsko delo avtorice Ksenije Podpečan  – Geopolitični interesi Rusije, Združenih držav Amerike in Evropske unije na področju Evrazije po koncu hladne vojne – primer Ukrajinske krize leta 2014 oz. Rusko – Ukrajinskega konflikta.

Povezano delo je vredno prebrati z razmislekom. Razmislekom, ki dokazuje stanja nespametnih potez vse bolj puhloglavih svetovnih politikov, ko si jemljejo pravico, da Ukrajini krojijo prihodnost./Objavo pripravil: J. Temlin/

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s