Ljubljana, 6. september 2022 – A si predstavljate, da, ko se politične stranke (v tem primeru SDS) in NVO (v tem primeru Zavod Raziskovalni inštitut 8. marec) “trudijo” zato, da se vsem otrokom v šolah omogoči zastonj prehrana, nočejo pogledati podatka SURS, ki ugotavlja, da v Sloveniji zavržemo (podatek je za leto 2020) 143.570.000 kg hrane (količina je pravilno zapisana).

To je ugotovil SURS – Prebivalec Slovenije je v letu 2020 zavrgel povprečno 68 kg hrane, kilogram več kot v 2019. V gospodinjstvih in trgovini z živili je nastalo več odpadne hrane kot v 2019, v proizvodnji hrane ter v gostinstvu in strežbi pa manj. Največ odpadne hrane je bilo predelane v bioplinarnah.

V gospodinjstvih in trgovini z živili nastalo več odpadne hrane

Skupna količina v Sloveniji nastale odpadne hrane je bila v letu 2020 za 2 % večja kot v letu 2019. V letu 2020 je tako nastalo 143.570 ton odpadne hrane.

Vpliv pandemije v 2020 se je pokazal predvsem pri razporeditvi količin v tem letu nastale odpadne hrane po dejavnostih: v gospodinjstvih in trgovini z živili se je zavrglo več hrane kot v 2019, v proizvodnji hrane ter v gostinstvu in strežbi hrane pa manj. V gospodinjstvih je namreč nastalo 52 % vse v letu 2020 nastale odpadne hrane (ali za 7 % več kot v letu 2019), v trgovini z živili 11 % (ali za 6 % več), v proizvodnji hrane 7 % (ali za 10 % manj) ter v gostinstvu in strežbi hrane 30 % (ali za  4 % manj).  

Hkrati se je, po oceni SURS, za 1 odstotno točko, glede na prejšnje leto, povečal tudi delež užitnega dela v odpadni hrani in se tako povzpel z 39 % (v 2019) na 40 % (v 2020). Vendar se je delež t. i. užitnega dela odpadne hrane v primerjavi z neužitnim povečal samo v distribuciji in trgovini z živili, in sicer s 65 % (v 2019) na 68 % (v 2020), najverjetneje zaradi večjih količin hrane, zavržene zaradi pretečenih rokov uporabe. V gospodinjstvih in gostinstvu ter strežbi hrane se razmerje med užitnim in neužitnim delom odpadne hrane v letu 2020 ni spremenilo (v prvih je delež užitnega dela odpadne hrane znašal 33 %, v drugih 48 %).

V kompostarnah predelane za skoraj 17 % več odpadne hrane

Največ odpadne hrane se je predelalo anaerobno v bioplinarnah, skoraj 47 %. 31 % odpadne hrane je bilo predelane aerobno v kompostarnah. Skoraj 20 % je je bilo pred odlaganjem biološko stabilizirane v obratih za mehansko biološko obdelavo mešanih komunalnih odpadkov (MBO). Preostanek (2 % celotne količine) pa je bil obdelan po drugih načinih obdelave (taki postopki so npr. sežig, ponovno rafiniranje olja in drugi postopki biološke predelave).

Količina kompostirane odpadne hrane je bila v letu 2020 za skoraj 17 % večja kot v letu 2019, medtem ko je bila količina v bioplinarnah predelane odpadne hrane za 5 % manjša. Manjša je bila tudi količina odpadne hrane, ki je bila pred odlaganjem biološko stabilizirana, in sicer za malo več kot 1 %. Količina po drugih postopkih obdelane odpadne hrane se ni bistveno spremenila.

Zaključek! – Torej, če v Sloveniji zavržemo (smo) 143.570.000 kg hrane, si ob številu prebivalstva (okali 2,1 milijona nas je) lahko izračunate, da vsak od nas, državljanov, dnevno zavrže 18,63 dekagrama hrane. No, res je, da se je zavrže veliko v bolnišnicah, hotelih, domovih za ostarele, gostinskih lokali in tudi v šolah. Prav tam, kjer je treba poskrbeti, da mladi ne bi bili lačni. 

Ob tem pa kar veliko upokojencev s svojimi mizernimi pokojninami živi na robu lakote in nihče ne ve natančno, koliko, a jih je zagotovo več kot 100 tisoč, kar predstavlja 5 odstotkov prebivalstva), kar pa ne stranke, ne NVO-jev in seveda ne vlade (ne velja samo za sedanjo) nikoli ni posebej zanimalo, kako se lotiti ne prav človeka vrednega stanja naših sodržavljanov, ki zagotovo hrane ne mečejo stran./LN/Podatki – Vir: SURS/Fotografije: le ponazoritvene razen tabel – Vir: SURS/