Slovenije/Evropa, 17. september 2022 – Najvišji delež brezemisijskih vozil med na novo registriranimi je v 2020 imela Nizozemska. V EU-27 najmanj energije za ogrevanje porabijo na Malti, največ pa na Finskem. Največji delež površin, na katerih poteka ekološko kmetovanje, ima Avstrija, najmanjšega Malta. Delež prebivalcev, ki si ne morejo privoščiti primerno toplega stanovanja, je najvišji v Bolgariji, najnižji pa v Avstriji.

V ospredju trajnostni razvoj in evropski zeleni dogovor
Evropski teden trajnostnega razvoja 2022 bo potekal od 20. do 26. septembra. Ta vseevropska pobuda spodbuja k organiziranju dejavnosti, projektov in dogodkov, ki podpirajo trajnostni razvoj in cilje trajnostnega razvoja iz Agende 2030.
Evropska unija (EU) se je v celoti zavezala k uresničevanju Agende 2030, kot je opisano v evropskem zelenem dogovoru. Gre za sveženj političnih pobud, ki naj bi EU usmerile k zelenemu prehodu in jo do leta 2050 pripeljale do končnega cilja – podnebne nevtralnosti. Z uresničevanjem tega dogovora se EU želi preoblikovati v sodobno, konkurenčno in z viri gospodarno gospodarstvo.
Raba energije za ogrevanje stanovanj se zmanjšuje
Raba energije ima zaradi izpustov toplogrednih plinov velik vpliv na podnebje. Raba energije za ogrevanje stanovanjskih prostorov se v Sloveniji v zadnjih letih zmanjšuje. V 2019 je prebivalec Slovenije za ogrevanje stanovanjskih prostorov v povprečju porabil 13,3 GJ energije, kar je za skoraj tretjino (32 %) manj kot v 2010.
Raba energije za ogrevanje prostorov v gospodinjstvih, EU-27 in Slovenija
Raba energije za ogrevanje je sicer močno odvisna od temperaturnih razmer. V 2019 je povprečje za EU-27 znašalo 14,7 GJ na prebivalca; najmanj energije za ogrevanje prostorov so porabili na Malti (1,5 GJ na prebivalca), največ pa na Finskem (28,2 GJ na prebivalca).
Raba energije za ogrevanje prostorov v gospodinjstvih, EU-27, 2019
Delež brezemisijskih vozil se povečuje
V 2020 je bilo v Sloveniji med na novo registriranimi vozili 3,1 % t. i. brezemisijskih vozil (baterijska električna vozila in vozila na vodikove gorivne celice). Ta neposredno ne spuščajo izpušnih plinov v ozračje.
Brez-emisijska vozila, EU-27 in Slovenija
Povprečje EU-27 je bilo nekoliko višje (5,3 %). Delež teh vozil je bil najvišji na Nizozemskem (20,2 %), najnižji pa na Cipru (0,4 %).
Brez-emisijska vozila, EU-27, 2020
Delež površin z ekološkim kmetovanjem se povečuje

Ekološko kmetovanje je metoda pridelave, ki daje največji poudarek varstvu okolja in skrbi za dobro počutje živali. V 2020 je bilo v Sloveniji ekološko obdelanih ali v procesu preusmeritve 10,3 % vseh kmetijskih zemljišč v uporabi. Delež se je od 2010 povečal za 3,9 odstotne točke.
Površine z ekološkim kmetovanjem, EU-27 in Slovenija
Povprečje EU-27 je bilo nižje (9,1 %). Največji delež površin, na katerih poteka ekološko kmetovanje, je imela Avstrija (25,7 %), najmanjšega pa Malta (0,6 %).
Število izgubljenih let zaradi izpostavljenosti trdim delcem PM2,5 se zmanjšuje
Izpostavljenost trdim delcem negativno vpliva na zdravje ljudi. Premer trdih delcev PM2,5 je manjši od 2,5 mikrometra, kar pomeni, da se lahko prenesejo globoko v pljuča. Tam lahko povzročijo vnetje ter poslabšajo stanje ljudi z boleznimi srca in pljuč. V Sloveniji je bilo v 2019 zaradi izpostavljenosti trdim delcem PM2,5 izgubljenih 744 let življenja na 100.000 prebivalcev.
Izgubljena leta življenja zaradi izpostavljenosti PM2,5, EU-27 in Slovenija
Povprečje za EU-27 je v 2019 znašalo 762 let na 100.000 prebivalcev; najmanj izgubljenih let so imeli na Švedskem (258 let na 100.000 prebivalcev), največ pa v Bolgariji (1.606 let na 100.000 prebivalcev).
Izgubljena leta življenja zaradi izpostavljenosti PM2,5, EU-27, 2019
Delež prebivalcev, ki si ne morejo privoščiti primerno toplega stanovanja, se zmanjšuje
Številne Evropejce ogroža energetska revščina. V Sloveniji si v 2021 primerno toplega stanovanja zaradi finančnih razlogov ni moglo privoščiti 1,7 % prebivalcev (v 2020 2,8 %). Delež je bil po 2010 najvišji v 2012, ko je znašal 6,1 %.

Delež prebivalstva, ki si ne more privoščiti primerno toplega stanovanja, EU-27 in Slovenija
V 2020 je povprečje EU-27 znašalo 7,4 %; delež je bil najnižji v Avstriji (1,5 %), najvišji pa v Bolgariji (27,5 %).
Delež bruto domačih izdatkov za raziskave in razvoj se v zadnjih letih znova povečuje
Za prehod na podnebno nevtralno gospodarstvo in družbo so potrebni celoviti ukrepi politike in znatne naložbe na številnih področjih, tudi pri raziskavah in razvoju. V Sloveniji so v 2020 bruto domači izdatki za raziskovalno-razvojno dejavnost predstavljali 2,2 % bruto domačega proizvoda. Delež je bil po letu 2010 najvišji v 2012 in 2013, ko je znašal 2,6 %.

Bruto domači izdatki za raziskave in razvoj, EU-27 in Slovenija
Povprečje EU-27 je v 2020 znašalo 2,3 %; največji delež je imela Švedska (3,5 %), najmanjšega pa Romunija (0,5 %).
Bruto domači izdatki za raziskave in razvoj, EU-27, 2020 / Vse: Vir: SURS/