Ljubljana, 14. oktober 2022 – Nacionalka je včeraj, 13. oktobra, pripravila t. i. drugo soočenje (mi mu pravimo zaslišanje) kandidatk in kandidatov za predsednika države, ki se bodo 23. oktobra pomerili v prvem krogu predsedniških volitev.

Zaslišanje – soočenje – je opravila novinarka Erike Žnidaršič (dobro), istemu pa so bili izpostavljeni: Milan Brglez, Anže Logar, Janez Cigler Kralj, Miha Kordiš, Nataša Pirc Musar, Vladimir Prebilič in Sabina Senčar (vrstni red smo objavili po vrstnem redu – ne kot so stali v studiu, ampak tako, kot bodo kandidati in kandidatki, zapisani na volilnem lističu, prvega kroga, in sicer 23. oktobra).

Da bomo konsistentni, objavljamo področja odgovornosti in pristojnosti predsednika države, ki so:
Pristojnosti:

• razpisuje volitve v državni zbor;
• razglaša zakone najkasneje 8 dni po njihovem sprejemu, v kolikor državni svet ni zahteval ponovnega glasovanja;
• postavi in odpokliče veleposlanike in poslanike republike in sprejema poverilna pisma tujih diplomatskih predstavnikov;
• imenuje državne funkcionarje, kadar je to določeno z zakonom;
• izdaja listine o ratifikaciji;
• odloča o pomilostitvah;
• podeljuje odlikovanja in častne naslove;
• na zahtevo državnega zbora mora izreči mnenje o posameznem vprašanju;
• skliče prvo sejo novega državnega zbora, najkasneje 20 dni po njegovi izvolitvi;
• lahko zahteva sklic izredne seje državnega zbora;
• po posvetovanjih z vodji poslanskih skupin državnemu zboru predlaga kandidata za predsednika vlade;
• predlaga sodnike ustavnega sodišča;
• predlaga pet od enajstih članov sodnega sveta;
• opravlja druge zadeve, določene z ustavo.

Posebne pristojnosti
Kadar se državni zbor ne more sestati, predsednik republike na predlog vlade odloča o razglasitvi vojnega ali izrednega stanja, nujnih ukrepih in njihovi odpravi. Lahko tudi izdaja uredbe z zakonsko močjo, s katerimi se lahko pod določenimi pogoji izjemoma omejijo posamezne pravice in temeljne svoboščine. Odločitve, ki jih sprejme, da v potrditev državnemu zboru takoj, ko se ta sestane.
Pa se vrnimo k včerajšnjemu »zaslišanju« novinarke Erike Žnidaršič, ki se je obeh kandidatk in ostalih petih kandidatov lotila na svojstven način, in sicer, s pristopom, kot jo gledalstvo pozna iz njene oddaje Trača. Oddaje, kjer udeležence postavlja pred »svojo tarčo«, jih mrcvari do onemoglosti, dokler se ji ti le ne uklonijo in priznajo še to, česa celo niso misli.

Kandidatki in kandidati so bili včeraj v uvodu deležni vprašanj, ki so nekaterim nekoliko dvignila impulz, saj jim je voditeljica začela zastavljati vprašanja, ki niso imela veliko skupnega z zgoraj objavljenimi odgovornostmi in pristojnostmi predsednika države.

Zato smo se mi odločili, da objavimo le del »zaslišanja«, in sicer v delu, ko je novinarka pred svojo tarčo postavila:  Milana Brgleza, Natašo Pirc Musar, Anžeta Logarja in Miho Kordiša (zakaj njega v nadaljevanju).

Zakaj, izpostavljamo prve tri? Zato, ker so ti trije, po anketah sodeč, t. i. pretendenti za drugi krog (računa se, da nobeden v prvem krogu nima možnosti za zmago). Pa tudi zato, kjer so nekateri od njih povezani s stvarmi, ki dajo misliti volivkam in volivcem.

Ostali trije kandidati Janez Cigler Kralj, Vladimir Prebilič in Sabina Senčar pa, vsaj v tem, delu »soočenja« niso bili posebej izpostavljeni. So pa zato lahko v drugih delih »soočenja« enakovredno predstavili svoje mnenje.

• Kot prvi je bil deležen hitre potezne “igre”, zdaj že »zamrznjeni« predsednik Šahovske zveze, Milan Brglez, ko je moral pojasnjevati nekatere netransparentne poteze, ki so jih »vlekli« pri Šahovski zvezi v času njegovega predsedovanja. Ker sta »igrala« hitropotezno, se je izkazalo, da Milan Brglez ni tako dober šahist, kot si misli, saj ga je Žnidaršičeva, s svojim tempom, spravlja v stanje, da je Brglez vlekel poteze brez pravega premisleka. Z eno besedo kombinatorika “igre” Žnidaršičeve je bila zanj prehuda.

Da se ve koliko je kapnilo na račun Šahovska zveza Slovenije po podatki Erar – 1.667.865,53 EUR/Vir: Erar/

Zanimivo »zaslišanje« je doletelo tudi Natašo Pirc Musar, ko ji je Žnidaršičeva predstavila strukturno mrežo delovanja podjetij moža Aleša Musarja, kar naj bi dokazovalo »tavanja« kapital njegovih podjetij.

Musarjeva je iz primeža »zasliševalke« poskušala rešiti s trditvijo, da se ne spozna »mreženje” povezanih podjetij njenega moža. A je istočasno trdila, da je Žnidaršičeva s svojimi sodelavci poslovno strukturo povezanih podjetij sestavila iz javno dostopnih podatkov. Seveda, pa se je pri tem »zaklinjala«, da s poslovanjem podjetij svojega moža nima veliko skupnega. Ugotovitev z eno besedo – zanimivo, če se ve, da je solastnica podjetja, ki mu je kapnilo, kar nekaj denarja s strani države?

Da se ve koliko je kapnilo na račun Ruske dače d.o.o. po podatki Erar – 331.138,46 EUR /Vir: Erar/

• No, tudi trenutno najbolje »stoječi« na anketnih »stavnicah« Anže Logar je bil deležen »zaslišanja« Erike Žnidaršič, in sicer zakaj od svojega »partijskega« šefa Janeza Janše ni zahteval, da se ta odpove finančnemu svetovalcu Roku Snežiču. Kot se ve, gre za tistega finančnega svetovalca, ki ga nosilca Levice Luka Mesec in Miha Kordiš javno označujeta za “največjega kriminalca” Slovenije. Logar je v svojo obrambo povedal, da mu Snežič ni prav pri srcu, a je poudaril, da ni prepričan, da je ta bil Janšev svetovalec. Zaključek – po mnenju Erike naj bi bil! Ob Logarju stoječi (v studiu) Miha Kordiš, ki ga nihče ni nič vprašal, pa je še enkrat javno zatrdil, da je Rok Snežič največji kriminalec” v Sloveniji.
• In nato je svoje »porcije« bil deležen tudi Miha Kordiš. Zakaj? Ker je Kordiš mislil, da bo s svojo predstavitvijo, da se zavzema za delavce, socialno šibke in mlade, ter javno zdravstvo (to ima naštudirano za soočanja), a tokrat s tem pristopom ni uspel. Namreč, tokrat voditeljice to ni zanimala, ampak mu je ona začela brati pripravljeno besedilo o stanju njegovega zavoda NDP TOZD, ki je bil zasnovan z ambicijo, da postane zadruga in da bo tudi zaposloval, se razume, tudi ob finančni pomoči države. Ve se, da je to bilo razkrito že leta 2021, ko je Svet24 objavil članek, s katerim je obravnaval poslovni model Kordiševega zavoda, in sicer, da ustanovitelj zavoda (Miha Kordiš), po petih letih delovanja zavoda NDP TOZD »ni uspel« nikogar zaposliti in da je tam aktiven še vedno zgolj on, za kar pridobiva letno 1500 evrov državnih sredstev. Vse v tem t. i. Kordiševem zavodu pa je v upravljanju istega. Tisti, ki z njim želijo sodelovati, pridejo tja delat na njihovo njivo in si delo plačajo s solato, vse ostalo ostane Kordišu.  

Da se ve koliko je kapnilo na račun zavoda NDP TOZD po podatki Erar –  8.168,94 EUR/Vir: Erar/

Seveda se je »zasliševalka« lotila tudi Janeza Ciglerja Kralja, Vladimirja Prebiliča in Sabine Senčar. A, če sodimo po tem, da omenjenim ni bilo mogoč zastaviti vprašanj, s katerimi bi jih presenetila s tabelami in podatki je razgovor z njimi potekal na bolj umirjeni ravni.

Velja dodati, da so se na včerajšnjem, kot pravijo na RTV Slovenija, »soočenju« – mi mu pravimo »zaslišanje« – lotili tudi tega, kaj si mislijo kandidati o odnosu do davkov, ideoloških razlikah, vrednotah, RTV-ju …, ne so pa vse teme izzvenele nekoliko v prazno, saj se je pokazalo, da so to teme, o katerih lahko ima predsednik države svoje mnenje, a vanje ne more neposredno poseči, kaj šele nanje neposredno nanje vplivati. 

Zato smo mi izpostavili le to, kar se nam je zdelo, da je bilo, koliko toliko povezano s tem, da bi volivke in volivci spoznali kandidatki in kandidate in, da bi si ti na tej osnovi, a tudi s »podatki« iz preteklosti, ustvarilo mnenje o njih.

Pa še to! Po drugem nastopu na nacionalki, obeh kandidatk in petih kandidatov, je dvomiti, da so se »imetniki« volilnih glasovnic, po včerajšnjega »soočanja« že odločili, kateri kandidatki ali kandidatu bodo namenili svoj glas. In sicer zato ne, ker so slišali, po našem mnenju, tudi veliko tistega, kar ni v domeni položaja, za katerega se potegujejo.Je pa res tudi to, da bo včerajšnje razkritje iz spletnega sistema Erar zagotovo dala misliti vsem, ki bodo v volilno skrinjico 23. oktobra vrgli svojo volilno glasovnico./J.T./Foto: LN/