Ljubljana, 15. oktober 2022 – Združeni narodi so leta 1979 razglasili 16. oktober za svetovni dan hrane s spoznanjem, da hrana ni privilegij, temveč pravica vsakega posameznika. Po 43 letih ob tem dnevu med drugim opozarjajo, da si skoraj 40 % svetovnega prebivalstva ne more privoščiti zdravega obroka.

Svetovna organizacija za hrano in kmetijstvo (FAO) ocenjuje, da v skrajni revščini živi približno ena milijarda ljudi. Ti prihajajo predvsem iz držav v razvoju, kjer jih skoraj 80 % živi v ruralnem območju in mnogi od njih se za svoje preživetje zanašajo na kmetijstvo in naravne vire in nimajo dostopa do financ ter modernih tehnologij. S primernimi socialnimi ukrepi, kot npr. ustrezna razvojna politika in uvedba različnih programov, lahko vplivamo na njihov boljši ekonomski status, s tem pa tudi na boljšo izobrazbo, posledično pa  tudi na njihovo boljše zdravje.

No, in to je nekaj preglednih podatkov, ki so jih zbrali strokovnjaki Statističnega urada Republike Slovenije o stanju v naši državi.

Izvoz žit se povečuje – Slovenija je v 2021 v primerjavi z letom prej uvozila količinsko več mesa (povečanje za 8 %), sadja (7 %), žit (4 %) in zelenjave (3 %). Po drugi strani pa je upadla količina uvoženega krompirja (za 4 %).

V 2021 smo na letni ravni izvozili več zelenjave (povečanje za 23 %), žit (16 %), mesa (13 %) in sadja (6 %), medtem ko se je zmanjšala količina izvoženega krompirja (za 23 %).

Nizka stopnja samooskrbe s sadjem in medom – Stopnja samooskrbe pri rastlinskih kmetijskih proizvodih se je v 2021 v primerjavi z 10-letnim povprečjem (2011–2020) zvišala pri žitih (za 14 odstotnih točk) in zelenjavi (5 odstotnih točk), znižala pa pri krompirju (11 odstotnih točk) in sadju (24 odstotnih točk).

Stopnja samooskrbe pri živalskih kmetijskih proizvodih je bila v 2021 v primerjavi z 10-letnim povprečjem višja pri mesu (za 4 odstotne točke) in jajcih (3 odstotne točke), nižja pa pri medu (45 odstotnih točk).

Manjša poraba pri medu in sadju – Prebivalec Slovenije je v 2021 v povprečju porabil za prehrano največ zelenjave (116 kg) in žit (115 kg), sledili so sadje (109 kg), meso (89 kg), krompir (63 kg), jajca (11 kg) in med (0,6 kg). V primerjavi s predhodnim letom je bila povprečna poraba jajc višja za 10 % in mesa za 1 %, manjša pa je bila povprečna poraba medu, in sicer za 32 %, sadja za 16 %, zelenjave in krompirja za 2 % ter žit za 1 %.

Živilski izdelki dražji – V obdobju od lanskega do letošnjega septembra so se zvišale cene vseh skupin prehrambnih izdelkov, in sicer v povprečju za 15 %. Najbolj, za več kot tretjino (34 %), so se podražila olja in maščobe, sledili so mleko, sir in jajca (za 18 %) ter kruh in izdelki iz žit (za 17 %). Najmanj, za 7 %, so cene zrasle skupini sladkih izdelkov (sladkor, marmelada, med, čokolada in konditorski izdelki).

Gospodinjstva namenijo za hrano več kot desetino izdatkov – Gospodinjstva v Sloveniji so v 2021 za hrano porabila 14,4 % svojih izdatkov, v EU-27 pa nekoliko več, v povprečju 14,8 %. Ta delež je bil najnižji na Irskem, 8,3 %, najvišji pa v Romuniji, 25,2 %.

Koliko hrane zavržemo vsako leto? – Prebivalec Slovenije je v 2021 zavrgel v povprečju 68 kg hrane, to je 10 kilogramov več kot leta 2013. Največ odpadne hrane je nastalo v gospodinjstvih (več kot polovica), najmanj pa v proizvodnji hrane (manj kot desetina). Neužitni del (olupki, jajčne lupine, kosti idr.) je predstavljal 62 % vse odpadne hrane.

V svoji objavi ob Svetovnem dnevu hrane opozarja tudi NIJZ, katerega strokovnjaki pravijo, da bi morali več storiti za večjo dostopnost in prepoznavnost zdravih prehranskih izbir – njihov pogled je dostopen na tej povezavi./LN/