Na 220 metrov visokem jezu v Švici enkratna plezalna prireditev Red Bull Dual Ascent

Verzasca (ŠVI), 25. oktober 2022 – Na enkratni plezalni prireditvi Red Bull Dual Ascent, ki bo potekala od jutri 26. do 29. oktobra, v kraju Verzasca v okrožju Locarno, ki se nahaja v švicarskem kantonu Ticino, se bodo pomerili najboljše plezalke in plezalci, in sicer na 220 metrov visokem jezu, in to v večraztežajnem vzporednem plezanju. Nastopili bodo tudi trije Slovenci – Domen Škofic, Jernej Kruder in Luka Potočar.

Ko sta Janja Garnbret in Domen Škofic konec leta 2020 na trboveljskem dimniku (visok je 360 m) preplezala najdaljšo in najtežjo umetno večraztežajno plezalno smer, je v plezalnih krogih završalo. Podobnega izziva so si namreč zaželeli številni mojstri vertikale, a 360 metrov dolgo mojstrovino postavljalca Simona Margona in njegove ekipe so že dan po uspešnem vzponu začeli odstranjevati s stene najvišjega dimnika v Evropi. Predvsem zaradi varnosti. Tako je takrat ostalo le pri željah mnogih, ki pa se bodo v naslednjih dneh nekaterim končno izpolnile. Na zunanji steni švicarskega jezu Verzasca je Margon namreč postavil dve vzporedni dolgi umetni smeri, v katerih se bo lahko preizkusilo kar 18 povabljenih plezalcev, od tega 16 tekmovalno.

Red Bull Dual Ascent, trije Slovenci na tekmovanju

Jez Verzasca se je med drugim pojavil že v nekaj filmih, tudi v družbi Jamesa Bonda, v tistem z naslovom Zlato oko (GoldenEye). V njem agent 007 z jezu skoči privezan na elastično vrv (bungee), prizor pa velja za enega najboljših kaskaderskih posnetkov vseh časov.

Jez za seboj drži do 105.000.000 kubičnih metrov vode (jezero Vogorno), ob vznožju je debel 25 metrov, na vrhu pa 7. Visok je 220 metrov, umetni smeri na njem pa sta dolgi 180 metrov. Nekoliko lažji sta in pol krajši kot je bila tista v Trbovljah, a v Švici so naredili še korak v tekmovalno smer. Prvič v zgodovini se bodo plezalci namreč pomerili v paralelnem plezanju večraztežajnih smeri. Smeri sta poskusno že preplezala Britanka Shauna Coxsey in Pesche Wuthrich, med izbranimi 16 športniki, ki bodo v Švici tekmovali, pa so tudi trije Slovenci. Poleg Domna Škofica še Jernej Kruder in Luka Potočar. Škofic in Potočar plezata v navezi, Potočar pa je na vrvi partner Španca Alberta Ginesa Lopeza.

Težavnost smeri se giblje med 6c in 7c+ po francoski težavnostni lestvici, potekata pa nekaj metrov ena od druge. Oprimki so pri obeh povsem identični, pri tem sta prvi in zadnji raztežaj preslikana zrcalno, štirje raztežaji vmes pa popolnoma skopirani. Po dve navezi se bosta istočasno trudili preko cele smeri preplezati čim hitreje. Ena levo, ena desno.

Za najboljši rezultat morata oba plezalca v navezi smer v celoti preplezati brez padca. Če kdo pade, mora raztežaj ponavljati v celoti, lahko pa se naveza odloči, da tega ne stori in prejme časovni pribitek. Čas za plezanje je omejen, v primeru, da znotraj tega na vrh pride le ena naveza je ta avtomatično zmagovalka dvoboja. Če na vrh prideta obe, bo zmagovalca odločil čas plezanja, skupaj z morebitnimi časovnimi pribitki. Najboljši dve navezi se bosta pomerili v velikem finalu 29. oktobra.

Pari, oz. naveze, ki se bodo pomerile v švici so:

  • Sasha DiGiulian (ZDA) in Angie Scarth-Johnson (Avstralija)
  • Mélissa Le Nevé (Francija) in Katherine Choong (Švica)
  • Petra Klingler (Švica) in Louna Ladevant (Francija)
  • Barbara Zangerl (Avstrija) in Jacopo Larcher (Italija)
  • Alberto Ginés López (Španija) in Luka Potočar (Slovenija)
  • Domen Škofic (Slovenija) in Jernej Kruder (Slovenija)
  • Stefano Ghisolfi (Italija) in Marcello Bombardi (Italija)
  • Shawn Raboutou (ZDA) in Matty Hong (ZDA)

Postavljalec smeri Simon Margon: “Plezalci z več izkušnjami v plezanju večraztežajnih smeri bodo imeli rahlo prednost pri delu z vrvjo in pri taktiki, bolj izkušeni tekmovalni tekmovalci pa bodo bolj domači s sodobnimi gibi, kot so recimo skoki. V vsakem primeru bo potrebna moč, vzdržljivost in še tisto nekaj več, kar premorejo le vrhunski mojstri plezanja.”

Plezalec Domen Škofic:  “Dolga umetna smer na visoki betonski steni ni nekaj kar lahko doživiš vsak dan, izkušnja iz Trbovelj mi zato verjetno prinese nekaj plusa. Je pa bila tista smer res zelo težka, na tem tekmovanju pa bodo lažje in se bo gotovo plezalo drugače, hitreje. V Švici bo tako tudi zame predvsem veliko novega in gotovo precej drugačna tekmovalna izkušnja. Ne vem pa, če je čisto v plezalskem smislu, vsaj kar se umetnih smeri tiče, lahko še kaj boljše od tistega kar sem doživel na dimniku. Se bom pa pustil presenetiti, hehe.”

Umetne večraztežajne smeri

Tekmovalno športno plezanje se je iz skale preselilo na umetne stene že pred več kot četrt stoletja, danes pa tudi veliko rekreativnih plezalcev najraje pleza na plastičnih oprimkih plezalnih centrov.  A le dokler govorimo o enoraztežajnih smereh. Ko se plezalci lotijo daljših izzivov, ti še vedno v glevnem potekajo v skali. Do sedaj najvidnejša izjema je prej omenjena 360 metrov dolga smer na trboveljski dimnik. O projektu je bil posnet tudi film. Ogledate si ga lahko na povezavi https://www.redbull.com/si-sl/janja-domen-in-360-metrov-trboveljskega-dimnika.

Pri večraztežajnem plezanju gre za premagovanje smeri, ki so sestavljene iz več odsekov (raztežajev), ki jih naveze premagujejo enega za drugim. Za uspešen vzpon morajo brez padca premagati vse raztežaje. Največkrat takšno plezanje poteka v enem kosu, od vznožja do vrha stene ali smeri, za varovanje in počivanje pa plezalci poskrbijo na vmesnih varovališčih. Na fotografiji – Shauna Coxsey med poskusnim plezanjem smeri na jezu Verzasca. Foto: Red Bull Content Pool/LN/

2 comments

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s