Ljubljana, 27. oktober 2022 – Svetovno združenje delovnih terapevtov (WFOT) je 27. oktober razglasilo za svetovni dan delovne terapije. Letošnji slogan združenja je »priložnost + izbira = pravičnost« v ospredje se postavlja delovno terapijo kot stroko, ki z nudenjem priložnosti in možnosti izbire, spodbuja življenje v bolj odprti in pravični družbi.

Delovni terapevti priložnost razumejo kot enakopravne možnosti vseh ljudi za izvajanje dejavnosti, ki podpirajo zdravje in dobro počutje ter jim omogočajo, da ob tem doživljajo zadovoljstvo, izpolnjujejo svoje potenciale in se vključujejo v skupnost. Samostojna izbira dejavnosti ter načina sodelovanja v njih mora biti brez pritiska, prisile ali tveganja za varnost, s poudarkom na ohranjanju človekovega dostojanstva.

Vsak dan smo priča dogodkom, ki odvzamejo možnost za izvajanje izbranih dejavnosti na  področju skrbi zase, šole/dela in prostega časa. Vemo, da ljudje pri nas in po svetu nimajo enakopravnih možnosti za ponovno vključitev, kar lahko privede do ekonomske, socialne ali fizične izključenosti.

Kot sporočjao terapevti ti na na svetovne spremembe ne morejo vplivati, kot delovni terapevti pa lahko sodelujeo v rehabilitaciji in lahko vplivajo ter poskrbijo da bo vsak uporabnik prejel strokovno obravnavo, kar je tudi osnovno poslanstvo terapevtov.

Velja vedeti, da delovni terapevti ljudem, ki se soočajo z boleznijo, poškodbo ali drugimi okoliščinami (staranje, brezposelnost …) s strokovnimi metodami pomagajo do bolj aktivnega, varnejšega, samostojnejšega in zadovoljnega delovanja v vsakodnevnem življenju.

Dr. Katarina Galof, univ. dipl. org., dipl. del. ter., predstojnica Oddelka za delovno terapijo na Zdravstveni fakulteti in predsednica Zbornice delovnih terapevtov Slovenije, je ob tej priložnosti zaokrožila osrednjo temo z naslednjimi besedami:  Priložnost + Izbira= Pravičnost – »Priložnost za delovnega terapevta pomeni, da se po končanem študiju na Zdravstveni fakulteti, pripravništvu in strokovnem izpitu zaposli kot delovni terapevt in prične opravljati svoj poklic, za katerega se je izobrazil. Vse prepogosto se še vedno dogaja, da se diplomirani delovni terapevt zaposli na drugo, večinoma nižje sistematizirano delovno mesto, pri svojem delu pa vključuje tudi pridobljene kompetence delovnega terapevta, za katere pa v resnici ne prejema poštenega plačila. Krivec za tovrstno anomalijo je neposodobljena sistemizacija delovnih mest in zastareli normativi. Bolnikov je čedalje več, ležalne dobe v bolnišnicah se krajšajo …

V razvoju stroke delovne terapije zato ne morejo govoriti o osebni pravičnosti posameznega delovnega terapevta, posameznega uporabnika in prav tako bi težko rekli, da je pravičnost pri zagotavljanju in omogočanju delovnoterapevtske obravnave posameznikom vrednota naše družbe, vrednota našega zdravstvenega sistema ali vrednota našega sistema socialnega varstva, kjer po obstoječih normativih npr. 150 stanovalcev doma obravnava en diplomirani delovni terapevt. Kot sporočajo jim ni v pomoč ne 60. letna tradicija izobraževanja za poklic diplomiranega terapevta na Zdravstveni fakulteti v Ljubljani, ne 30. letno delovanje stanovskega združenja v obliki Zbornice delovnih terapevtov – Strokovnega združenja, niti Razširjeni strokovni kolegij za delovno terapijo pri Ministrstvu za zdravje.

Terapevti so prepričani, da je na mestu vprašanje, zakaj so kot poklicna skupina prepogosto prezrti in s katerimi dejavnosti bi sedanji položaj za diplomirane delovne terapevte, njihovo prihodnost opravljanja poklica lahko izboljšali, predvsem pa, da bi uporabniki bili deležni njihovih obravnav brez izjeme, ko jih potrebujejo.«

No, mi njihov pogled, ob 27. oktobru – mednarodnem dnevu delovne terapije, objavljamo tudi zato, da se v javnosti izpostavi njihova dejavnost in pozitiven učinek njihovega strokovne dela.