Ljubljana, 16. decembra 2022 – Kot ugotavlja statistična analiza SURS je v 2020 bilo dolgotrajni oskrbi namenjenih 681 milijonov EUR ali 1,4 % BDP. Storitve dolgotrajne oskrbe je prejemalo okoli 68.200 oseb ali 3 % manj kot leto prej; največ, 35 %, jih je to oskrbo prejemalo na domu.

Izdatki za dolgotrajno oskrbo za več kot desetino višji

Izdatki za zdravstveni in socialni del dolgotrajne oskrbe starostno obnemoglih, bolnih in invalidnih oseb so se v primerjavi z letom 2019 zvišali za 10,5 %. Znašali so 681 milijonov EUR, v deležu BDP pa je to pomenilo 1,4 %.

Iz javnih virov financiranih tri četrtine izdatkov, večinoma iz skladov socialne varnosti

Iz javnih virov se je financiralo 76,0 % izdatkov za dolgotrajno oskrbo in iz zasebnih virov 24,0 %. Delež javnih virov je bil za 2,2 odstotne točke večji kot v 2019, delež zasebnih virov pa za toliko manjši. Sredstva iz obeh virov so se na letni ravni povečala: iz prvega za 13,9 %, iz drugega pa za 1,2 %.

Skladi socialne varnosti so osnovni vir financiranja dolgotrajne oskrbe; v 2020 so financirali 43,7 % izdatkov za ta namen. Pri zasebnem financiranju gre skoraj v celoti za neposredna plačila iz žepa uporabnikov v obliki doplačil ali samoplačništva; ta plačila so predstavljala 23,5 % izdatkov za dolgotrajno oskrbo.

Izdatki za zdravstveni del dolgotrajne oskrbe več kot dvakrat višji od izdatkov za socialni del te oskrbe

V 2020 se je zaradi epidemije covida-19 razmerje med izdatki za zdravstveni in socialni del dolgotrajne oskrbe spremenilo; bilo je 72 % : 28 %. Zdravstveni del se je povečal za 3 odstotne točke.

Največji del izdatkov za zdravstveni del dolgotrajne oskrbe, nekaj manj kot dve tretjini, je bil namenjen izvajanju take oskrbe v ustanovah, več kot tretjina za oskrbo na domu, približno pol odstotka pa za oskrbo v okviru storitev dnevnega varstva.

Polovica izdatkov za oskrbo v domovih za starejše občane

Največji del celotnih izdatkov za dolgotrajno oskrbo je bil porabljen za izvajanje dolgotrajne oskrbe v ustanovah, in sicer 68,1 %: od tega največ, 50,8 %, v domovih za starejše občane, 14,1 % v drugih socialnovarstvenih zavodih in 3,2 % v bolnišnicah.

Preostali del teh izdatkov, 31,9 %, je bil namenjen zagotavljanju dolgotrajne oskrbe na domu; to so upravičenci lahko prejemali v obliki storitve ali oskrbe (patronažna služba, storitve pomoči na domu in osebne asistence ter družinski pomočniki) ali v obliki denarnega prejemka.

Javni viri za financiranje tovrstne oskrbe na domu znatno višji

V opazovanem letu so se občutno povečali izdatki za financiranje dolgotrajne oskrbe na domu (zdravstveni del) iz javnih virov, in sicer za 40,9 %. K rasti je prispevalo zvišanje izdatkov za osebno asistenco.

Prav tako so se med epidemijo covida-19 povečali tudi izdatki za financiranje dolgotrajne oskrbe v institucijah (zdravstveni del) iz javnih virov, in sicer za 6,1 %.

Prejemnikov storitev približno 1.800 manj

Storitve dolgotrajne oskrbe je v 2020 prejemalo 68.183 oseb ali približno 1.800 manj kot v predhodnem letu. Največ, 35,0 % (ali okoli 23.900) teh oseb je omenjene storitve prejemalo na domu, 30,1 % (ali okoli 20.500) pa v institucijah; 33,9 % (ali okoli 23.100) jih je dobivalo le denarne dodatke za plačilo različnih storitev v okviru dolgotrajne oskrbe.

Prejemnikov teh denarnih dodatkov je bilo sicer dejansko precej več (nekaj manj kot 47.200), vendar se tisti, ki hkrati prejemajo storitev in denarni dodatek, upoštevajo samo pri številu prejemnikov storitve; tisti, ki prejemajo dva denarna dodatka, se upoštevajo samo pri enem itd.

K upadu števila prejemnikov storitev dolgotrajne oskrbe je med epidemijo prispevalo predvsem zmanjšanje števila oskrbovancev v domovih za starejše občane (za okoli 2.400 manj)./Vir: SURS