Stroški dela v Sloveniji zrasli za 7,7 %, kar je najvišja rast v obdobju 2010–2021

Ljubljana, 17. december 2022 – Število zaposlenih in samozaposlenih se je, kot ugotavlja statistična analiza SURS, se to v prejšnjem letu povečalo, poleg tega so se v primerjavi z letom 2020 občutno zvišali povprečni stroški dela.

Povprečni stroški dela višji za 7,7 %

Povprečni stroški dela za zaposlene in samozaposlene skupaj so v 2021 znašali 2.474 EUR na mesec oz. na letni ravni za 7,7 % več. Skupna zaposlenost se je zvišala za 1,3 %, skupni stroški dela pa za kar 9,1 %.

 Povprečni stroški dela za zaposlene višji v vseh dejavnostih razen eni

Število zaposlenih se je povečalo za 10.135 ali za 1,2 % (v 2020 je upadlo za 0,8 %). Izraziteje se je povečalo v proizvodnji računalnikov, elektronskih in optičnih izdelkov (za 22,6 %), sledile so druge strokovne in tehnične dejavnosti; veterinarstvo (za 10,7 %) ter dejavnost članskih organizacij (za 8,6 %). Najizraziteje zmanjšalo pa se je v proizvodnji usnja, usnjenih in sorodnih izdelkov (za 19,5 %), občutno pa tudi v dejavnosti potovalnih agencij, organizatorjev potovanj in s potovanji povezanimi dejavnostmi (za 11,3 %) ter v kmetijski proizvodnji, lovu in povezanih storitvah (za 9,1 %).

Povprečni stroški dela za zaposlene so se zvišali v vseh dejavnostih razen eni. Najbolj so se zvišali v proizvodnji pijač (za 18,2 %), sledile so dejavnost potovalnih agencij, organizatorjev potovanj in s potovanji povezane dejavnosti (za 16,0 %), športne in druge dejavnosti za prosti čas (za 14,4 %) ter gostinstvo (za 13,7 %). Znižali so se samo v proizvodnji računalnikov, elektronskih, optičnih izdelkov (za 3,6 %).

Število samozaposlenih zraslo, njihov ekonomski položaj podoben kot leto prej

 Samozaposlenih je bilo v 2021 za 3.795 ali za 1,9 % več (v 2020 je njihovo število upadlo za 0,2 %). Izraziteje se je povečalo v informacijskih in komunikacijskih dejavnostih, finančnih in zavarovalniških dejavnostih ter poslovanju z nepremičninami (skupaj povprečno za 7,0 %), sledila je dejavnost promet in skladiščenje (za 6,6 %). Najbolj pa je upadlo v drugih dejavnostih (za 2,0 %) ter kulturnih, razvedrilnih in rekreacijskih dejavnostih (za 0,8 %).

Večina samozaposlenih si ne izplačuje plač, temveč ustvarjajo dohodek (v nacionalnih računih ga imenujemo raznovrstni dohodek) na podlagi vloženega dela in kapitala. V 2021 so ustvarili 3.919 milijonov EUR raznovrstnega dohodka (za 9,1 % več kot leto prej), njihovi stroški dela so bili ocenjeni na 3.746 milijonov EUR (za 9,3 % več kot leto prej). Če bi si samozaposleni izplačevali plače, bi te v povprečju predstavljale 95,6 % raznovrstnega dohodka. Samozaposlenim bi tako v opazovanem letu v povprečju ostalo 4,4 % dohodka, tega bi lahko namenili za finančne in druge investicije ali varčevanje. Ta delež se je v 2021 zmanjšal za 0,2 odstotne točke, kar pomeni, da se ekonomski položaj samozaposlenih v primerjavi z letom prej ni občutneje spremenil, struktura samozaposlenih po dejavnostih pa je ostala podobna tisti v prejšnjem letu.

Pri stroških dela med različnimi socioekonomskimi skupinami zaposlenih brez izrazitega zmanjšanja razlik

Med preučevanimi dejavniki, ki vplivajo na razlike v stroških dela (spol, starost, izobrazba in področje dejavnosti), ima največji vpliv raven dosežene izobrazbe. V 2021 so stroški dela za osnovnošolsko izobražene znašali 51,6 %, stroški dela za srednješolsko izobražene pa 63,9 % stroškov dela za višje- in visokošolsko izobražene. V letni primerjavi se je razlika pri osnovnošolsko izobraženih zaposlenih zmanjšala za 0,8 odstotne točke, pri srednješolsko izobraženih pa se je povečala za 0,1 odstotne točke. Skupna razlika v povprečnih stroških dela glede na izobrazbo pa se je v 2021 zmanjšala.

Stroški dela za ženske so bili v povprečju za 3,9 % nižji od stroškov dela za moške; ta razlika je bila za 0,3 odstotne točke večja kot leto prej. Na rast je vplivala tudi dinamika zaposlenosti; število zaposlenih moških je upadlo (za 0,3 %), medtem ko se je število zaposlenih žensk dvignilo (za 3,6 %).

  Stroški dela za mlajše zaposlene (15–29 let) so bili v povprečju za 20,1 % nižji od stroškov dela za starejše zaposlene (50 let in več), stroški dela za zaposlene v srednji starostni skupini (30–49 let) pa v povprečju za 4,2 % nižji od stroškov dela starejših zaposlenih. V primerjavi z letom 2020 se je razlika pri mlajših zaposlenih in zaposlenih v srednji starostni skupini povečala, pri prvih za 1,9 odstotne točke, pri drugih pa za 0,9 odstotne točke./Vir: SURS/

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s