Ljubljenja, 31. december 2022 – Slovensko gospodarstvo in podjetja so v 3. letošnjem četrtletju v primerjavi z istim obdobjem lani ustvarila presežek, finančne družbe so povečale obrestne prihodke, država je zmanjšala primanjkljaj, gospodinjstva pa so ob višjih izdatkih za potrošnjo privarčevala najmanj do zdaj.

Slovensko gospodarstvo s tujino ustvarilo presežek

Ob negotovih in zaostrenih gospodarskih in geopolitičnih razmerah v mednarodnem okolju ter razmeroma ugodnem domačem povpraševanju (zlasti potrošnji gospodinjstev) je bila v 3. četrtletju letos v primerjavi z istim obdobjem lani nominalna rast pri uvozu blaga in storitev (29,6 %) višja kot pri izvozu (27,7 %).

Blagovna menjava se je ob poslabšanih pogojih menjave v primerjavi s 3. četrtletjem prejšnjega leta povečala izraziteje na uvozni (32,9 %) kot na izvozni strani (27,4 %). Primanjkljaj v blagovni menjavi je znašal 380 mio. EUR ali 2,5 % BDP. Rast izvoza storitev je bila 28,9-odstotna, medtem ko je uvoz storitev naraščal precej počasneje (14,0 %). Presežek v menjavi storitev se je tako med drugim ob sproščanju omejitvenih ukrepov in vplivu turistične sezone povečal na 1.170 mio. EUR ali 7,6 % BDP. Presežek v menjavi blaga in storitev je bil v primerjavi s 3. četrtletjem lani posledično nekoliko višji (za 25 mio. EUR), obsegal je 790 mio. EUR ali 5,1 % BDP.

Vrednost primarnih dohodkov, tekočih transferjev in kapitalskih transferjev, plačanih v tujino, je bila skupno za 537 mio. EUR (ali za 3,5 % BDP) višja od vrednosti, prejete iz tujine.

Slovensko gospodarstvo je s tujino po dveh zaporednih četrtletjih izkazovanja primanjkljaja (neto izposojanje) v letošnjem 3. četrtletju ustvarilo presežek (neto posojanje). Znašal je 277 mio. EUR ali 1,8 % BDP. V primerjavi s 3. četrtletjem 2021 je bil nižji za 271 mio. EUR.

Podjetja okrepila investicijsko aktivnost in poslovala s presežkom

Ker je ustvarjena bruto dodana vrednost nefinančnih družb (podjetij) v letošnjem 3. četrtletju v primerjavi z istim obdobjem lani naraščala hitreje (19,4 %) kot sredstva za zaposlene (plače in socialni prispevki, ki so jih podjetja izplačala svojim zaposlenim) plus drugi davki minus druge subvencije na proizvodnjo (skupaj za 12,2 %), se je stopnja dobička oz. profitna stopnja nefinančnih družb (delež bruto poslovnega presežka v bruto dodani vrednosti) zvišala za 3,8 odstotne točke in je bila rekordno visoka, 41,0-odstotna.

Izdatki za bruto investicije nefinančnih družb so se v primerjavi s 3. četrtletjem lani povečali za 24,8 % (ali za 418 mio. EUR). V okviru teh je bila rast bruto investicij v osnovna sredstva (26,1 % ali 396 mio. EUR) bistveno višja od rasti zalog (13,5 % ali 23 mio. EUR).

Stopnja investiranja nefinančnih družb (delež bruto investicij v osnovna sredstva v bruto dodani vrednosti) se je v primerjavi s tretjim četrtletjem 2021 povečala za 1,2 odstotne točke in je znašala 22,1 %.

Po dveh zaporednih četrtletjih poslovanja s primanjkljajem so tako nefinančne družbe v letošnjem 3. četrtletju ustvarile presežek v vrednosti 507 mio. EUR ali 3,3 % BDP. V primerjavi z istim obdobjem lani se je povečal za 129 mio. EUR.

Finančne družbe povečale presežek

Presežek finančnih družb se je v primerjavi s 3. četrtletjem lani povečal za 7 mio. EUR in je znašal 27 mio. EUR ali 0,2 % BDP. Rast je delno posledica višjih obrestnih prihodkov, višje bruto dodane vrednosti in bruto varčevanja ter nižjih odhodkov iz naslova razdelitve razpoložljivega dobička.

Primanjkljaj države ob večjem povečanju prihodkov kot izdatkov nižji

Primanjkljaj države je bil v letošnjem 3. četrtletju za 175 mio. EUR nižji od primanjkljaja v istem obdobju lani (hkrati pa tudi nižji kot v prvih dveh četrtletjih tega leta). Znašal je 60 mio. EUR ali 0,4 % BDP. Upad je odraz hitrejše rasti prihodkov (8,2 %) kot izdatkov (5,0 %) države. Ob umirjanju gospodarske rasti sta bili rasti prihodkov in izdatkov v primerjavi z istim obdobjem 2021 nižji.

K skupni rasti prihodkov so ob okrepljeni zasebni potrošnji največ prispevali davki na proizvodnjo in uvoz ter socialni prispevki (obe kategoriji po 2,8 odstotne točke). Opazneje so k rasti prihodkov prispevali tudi tekoči davki na dohodek in premoženje ter proizvodnja za trg in za lastno končno porabo (obe kategoriji po 1,3 odstotne točke).

K skupni rasti izdatkov so največ prispevali izdatki za socialne prejemke, razen socialnih transferjev v naravi (3,7 odstotne točke), sledili so izdatki za blago in storitve oz. vmesno potrošnjo (1,8 odstotne točke). Skupno rast izdatkov je najbolj zaviral upad izdatkov za druge tekoče transferje (−1,4 odstotne točke) in za subvencije (−0,2 odstotne točke), kar je bilo povezano z nižjimi izplačili ukrepov za blaženje gospodarsko-socialnih posledic epidemije.

Varčevanje gospodinjstev ob višjih izdatkih za potrošnjo občutno manjše

V 3. četrtletju 2022 se je nominalna rast bruto razpoložljivega dohodka gospodinjstev ob ugodnih razmerah na trgu dela (zgodovinsko nizka stopnja brezposelnosti in visoka stopnja zaposlenosti) nadaljevala in bila 9,0-odstotna ali 1,1 odstotne točke višja kot v istem obdobju lani. K rasti so največ prispevala sredstva za zaposlene oz. dohodki iz dela (6,4 odstotne točke).

Izdatki gospodinjstev za končno potrošnjo so se ob vztrajni nominalni rasti bruto razpoložljivega dohodka in višjih stroških za (osnovne) življenjske potrebščine občutno okrepili. V primerjavi s 3. četrtletjem lani so bili nominalno večji za 16,6 % ali za 1.191 mio. EUR.

Varčevanje gospodinjstev se je zaradi povečanih izdatkov, namenjenih potrošnji (kot posledice rasti cen življenjskih potrebščin), občutno zmanjšalo. Stopnja bruto varčevanja gospodinjstev (delež bruto varčevanja v bruto razpoložljivem dohodku) se je tako v letošnjem 3. četrtletju v primerjavi z istim obdobjem lani znižala za 6,0 odstotne točke in je bila s 4,4 % najnižja doslej.

Gospodinjstva v Sloveniji imajo tradicionalno vlogo neto posojilodajalca, kar odražajo že visoke stopnje bruto varčevanja. V 3. četrtletju letos pa so gospodinjstva – zlasti zaradi občutnega zmanjšanja bruto varčevanja in povečanja bruto investicij – prvič po več kot desetletju presežkov ustvarila primanjkljaj v vrednosti 197 mio. EUR ali 1,3 % BDP. Razlika med bruto varčevanjem in bruto investicijami je znašala 299 mio. EUR.

Primerjava gibanja potrošnje in razpoložljivega dohodka v  obdobju od 3. četrtletja 2019 do 3. četrtletja 2022 kaže, da se je od začetka epidemije potrošnja gospodinjstev močno zmanjšala. Razlogi so povezani zlasti z omejitvenimi ukrepi za zajezitev epidemije (denimo zaprtje nenujnih trgovin in storitev). Gospodinjstva so tako odlagala nenujne nakupe in pri svojih odločitvah o potrošnji postala previdnejša. Ob postopnem odpravljanju omejitvenih ukrepov in izboljšanju razmer pa se je njihova potrošnja ponovno okrepila.

Nasprotno pa je razpoložljivi dohodek gospodinjstev (z izjemo 1. četrtletja 2020) predvsem zaradi vladnih podpornih ukrepov za omilitev izpada dohodka zaradi posledic epidemije v celotnem opazovanem obdobju ohranil pozitivno dinamiko. V letošnjem 3. četrtletju je bila potrošnja za 27,1 % višja od te v 3. četrtletju 2019, medtem ko se je razpoložljivi dohodek povečal za manj, saj je bil višji za 19,9 %./Vir: SURS/