Ljubljana, 7. februar 2023 – Dan varne uporabe interneta bo tudi letos potekal 7. februarja. Tokrat bo posebna pozornost namenjena ozaveščanju otrok in najstnikov o neprimernih vsebinah na internetu in o negativnem vplivu nanje.

Internet je v 1. četrtletju 2022 uporabljalo 89 % oseb (v EU-27: 90 %), starih 16–74 let (v nadaljevanju: prebivalci), 86 % vsak dan ali skoraj vsak dan (v EU-27: 84 %). V starostni skupini 16–24 let (v nadaljevanju: mladi) jih je internet uporabljalo 99 % (v EU-27: 98 %), 98 % (v EU-27: 97 %) vsak dan ali skoraj vsak dan.

Največ prebivalcev (80 %) je internet uporabljalo za pošiljanje ali prejemanje e-pošte (92 % med mladimi), 64 % za izmenjavo sporočil prek programov, kot so Viber, WhatsApp, Messenger in Snapchat (86 % med mladimi), 63 % za sodelovanje v spletnih družbenih omrežjih (90 % med mladimi) in 57 % za e-bančništvo (56 % med mladimi). Po spletu je nakupovala polovica prebivalcev, med mladimi pa 63 %.

Uporaba pametega telefona še vedno najmanjša med starejšimi

Pametni telefon je v 1. četrtletju lani uporabljalo za zasebne namene 85 % prebivalcev in 94 % med mladimi. 12 % prebivalcev je uporabljalo t. i. klasični mobilni telefon, tj. telefon, ki omogoča le osnovne funkcije, npr. klicanje ter pošiljanje in prejemanje SMS-sporočil. Teh je bilo največ, 37 %, med osebami, starimi 65–74 let.

Štirje od desetih neuporabnikov ne uporabljajo interneta zaradi pomanjkanja veščin 

Internet omogoča hitro iskanje informacij, komunikacijo, upravljanje financ, nakupovanje od doma, poslušanje glasbe, gledanje videoposnetkov itd. V 1. četrtletju je 9 % prebivalcev odgovorilo, da ga še nikoli niso uporabljali (v EU-27: 7 %), največ v starostni skupini 65–74 let (33 %). Neuporabniki imajo za to različne razloge: 76 % jih interneta ne potrebuje, 42 % jih nima veščin za uporabo, 28 % jih internet ne zanima in 24 % jih meni, da so za njegovo uporabo prestari ali premladi. Pri 15 % je aktivnosti prek interneta namesto njih izvedla druga oseba. 8 % neuporabnikov ima pomisleke zaradi zasebnosti ali varnosti na internetu, npr. zaradi nezaupanja pri pošiljanju osebnih podatkov prek interneta, strahu pred računalniškimi virusi, 4 % pa jih ne zaupa informacijam na internetu.

Vloge ali zahtevka ni oddalo zaradi pomislekov glede zaščite ali varnosti okoli 23.200 prebivalcev

Varnost na internetu je ključna, ko je treba navesti osebne podatke. Spletne strani javnih ustanov je v 12 mesecih pred anketiranjem (maj 2021–april 2022) uporabljalo skoraj tri četrtine (73 %) prebivalcev (v EU-27: 67 %), med mladimi pa 82 % (v EU-27: 67 %). Več kot petina (22 %) prebivalcev je prek omenjenih spletnih strani ali mobilnih aplikacij oddala tudi vlogo ali zahtevek za uradni dokument. Med starostnimi skupinami je bil delež teh največji med mladimi (33 %).

Uporabniki interneta v tem obdobju, ki niso oddali nobene uradne vloge ali zahtevka, so med razlogi za to z vidika varnosti navedli: 7 % jih ni oddalo vloge ali zahtevka zaradi pomanjkanja veščin ali znanja (med mladimi 1 %) ter 2 % (ali okoli 23.200) zaradi pomislekov o zaščiti in varnosti osebnih podatkov ali pa zato, ker niso bili pripravljeni opraviti plačila prek interneta zaradi strahu pred zlorabo kreditne kartice (med mladimi 1 %).

Težave z zaščito ali zasebnostjo podatkov imelo sedem od stotih mladih uporabnikov pametnih naprav

Z internetom je povezanih tudi čedalje več naprav – pametnih naprav ali sistemov, ki omogočajo storitve, kot so daljinsko upravljanje, prilagajanje nastavitev in prejemanje povratnih informacij. Take naprave (npr. pametna svetila, ure, zvočnike) je uporabljalo 67 % prebivalcev (v EU-27: 64 %). Največ, 85 %, med mladimi (v EU-27: 81 %). Pri uporabi pametnih naprav ali sistemov se je srečalo s težavami 29 % uporabnikov (v EU-27: 35 %), med mladimi 35 % (v EU-27: 34 %). Pri 3 % uporabnikov se je pojavila težava z zaščito ali zasebnostjo podatkov, npr. zaradi vdora v napravo, razkritja osebnih podatkov. Med mladimi uporabniki jih je te težave imelo 7 % ali okoli 11.000.

Vsaj eno odprtokodno storitev ali program uporabljalo šest od desetih mladih

Odprtokodni programi so večinoma prosto dostopni in med drugim omogočajo fleksibilnost pri urejanju, posodabljanju ali deljenju kode ter s tem prilagajanje varnostnih mehanizmov številnim veščim uporabnikom. Odprtokodne rešitve so alternativa komercialnim programom, kot so Google Chrome ali Maps, Microsoft Word ali OneDrive.

Uporaba odprtokodnih programov ali storitev, Slovenija, 1. četrtletje 2022

49 %

prebivalcev je uporabljalo najmanj eno odprtokodno storitev ali program (med mladimi 63 %).

32 %

prebivalcev je uporabljalo odprtokodni spletni brskalnik, npr. Mozillo Firefox ali Brave (med mladimi 35 %).

32 %

prebivalcev je uporabljalo odprtokodne spletne enciklopedije (npr. Wikipedijo), zemljevide (npr. Open Street Map) ali programe za izmenjavo sporočil oz. videotelefoniranje (npr. Jitsi Meet) (med mladimi 49 %).

11 %

prebivalcev je besedila, slike, zvok ali grafike urejalo z odprtokodnimi programi, npr. LibreOffice, Open Office, Inkscape, GIMP, Audacity ali Blender (med mladimi 17 %).

5 %

prebivalcev je uporabljalo odprtokodni program za upravljanje spletnih vsebin (npr. WordPress) ali za shranjevanje in deljenje dokumentov v prostoru za hrambo podatkov na internetu (npr. Nextcloud) (med mladimi 11 %)./Vir: SURS/