Bruto domači proizvod v 4. četrtletju 2022 višji le za 0,2 %

Ljubljana, 14. februar 2023 – V 4. četrtletju leta 2022 smo zaznali nadaljnje umirjanje gospodarske aktivnosti. V primerjavi s 4. četrtletjem 2021 se je BDP povečal le za 0,2 %. Domače trošenje je imelo pozitiven, izvoz pa negativen vpliv na rast BDP. Po desezoniranih podatkih se je BDP povečal za 0,8 %, glede na 3. četrtletje 2022.

Pri domačem povpraševanju umiritev

V 4. četrtletju 2022 se je domača potrošnja v primerjavi z istim obdobjem leto prej povečala za 1,2 % (v tretjem četrtletju za 3,3 %). K temu so pozitivno prispevale potrošnja gospodinjstev in bruto investicije v osnovna sredstva. Potrošnja gospodinjstev se je povečala za 2,6 %, bruto investicije v osnovna sredstva pa za 5,9 %. Vpliv spremembe zalog na rast BDP je bil tokrat negativen.

Upad izvoza in uvoza

V opazovanem četrtletju sta upadla tako izvoz (za 2,5 %) kot uvoz (za 1,5 %), kar je bilo pri obeh prvo zmanjšanje po 4. četrtletju 2020. Prispevek zunanjetrgovinskega presežka k rasti BDP je bil negativen, in sicer za 0,9 odstotne točke.

Rast upočasnjena v večini dejavnosti

Dodana vrednost se je v primerjavi z istim obdobjem predhodnega leta zvišala za 1,4 %. K njeni rasti sta največ prispevali dejavnost gradbeništvo ter strokovne, znanstvene, tehnične in druge poslovne dejavnosti. Najizrazitejši upad dodane vrednosti smo zaznali v združenih dejavnostih rudarstvo, predelovalne dejavnosti, oskrba z elektriko in vodo (BCDE). V primerjavi z istim obdobjem leta 2021 je upad znašal 6,3 %, v tej dejavnosti je bilo to prvo zmanjšanje v zadnjih dveh letih.

Zaposlenost še naraščala, vendar po nižji stopnji

Skupna zaposlenost je znašala 1.083.800 oseb, na letni ravni se je povečala za 1,6 odstotka ali za 16.700 oseb. Največ novih zaposlitev je bilo v gradbeništvu in v predelovalnih dejavnostih.

BDP lani zrasel za 5,4 %

V celotnem letu 2022 je bil BDP za 5,4 % višji kot leta 2021. V prvi polovici leta 2022 je bila rast večine komponent BDP izrazitejša kot v drugi polovici leta. K rasti BDP so pozitivno prispevale tako končna potrošnja kot tudi bruto investicije, medtem ko je bil prispevek zunanjetrgovinskega salda negativen. Zaradi hitrejšega naraščanja uvoza v primerjavi z izvozom in slabših pogojev menjave v vseh štirih četrtletjih leta 2022 se je zunanjetrgovinski presežek zmanjšal, in sicer na 961 milijonov evrov (leto prej 3.310 milijonov evrov)./Vir: SURS/

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s