Slovenija, 18. februar 2023 – Danes, 18. februarja, bodo po Sloveniji potekale pustne prireditve in povorke, v katerih se najde tako tradicionalni pustni liki kot maske, ki odražajo aktualno družbeno stanje. Ponekod se že stoletja ohranjajo pustni običaji in liki, ki se prenašajo iz generacije v generacijo in so vpisani v register nesnovne dediščine Slovenije. Nekateri so razglašeni tudi za živo mojstrovino državnega pomena.

No in tu je nekaj najzanimivejših…

Kurenti – Kurenti so eni najbolj prepoznavnih slovenskih pustnih likov. Srečali jih boste predvsem na Ptuju in okolici, Dravskem polju, pa tudi v Halozah in Slovenskih goricah. Prepoznali jih boste po značilni opravi, imenovani kurentija. Po ljudskem verovanju kurenti s poskakovanjem in hrupom odganjajo zimo in v deželo prinašajo pomlad in blagostanje. Če želite kurenta pobližje spoznati, obiščite tradicionalno kurentovanje na Ptuju. 

Cerkljanska laufarija – V pustnem času se vsekakor splača zaviti v Cerkno, kjer poteka Cerkljanska laufarija. Tam boste srečali laufarje, značilne pustne like, ki nosijo posebna naličja-larfe, narejene iz lipovega  lesa. Skupino laufarjev sestavlja 25 likov, ki se postopoma začnejo zbirati od prve nedelje po novem letu do Debele nedelje.

Škoromati – Škoromati so najstarejše pustne maske na Slovenskem. Na pustno soboto boste nanje naleteli v vaseh na južnem obrobju Brkinov in Podgrajsko-Matarskem Podolju, ko se odpravijo na poberijo – obhod, kjer po hišah nabirajo darove. Ta naloga pripada poberinu, ki je edini praznično oblečen.

Cerkniška povorka – Cerknica se v pustnem času prelevi v eno najbolj živahnih prestolnic karnevalskega dogajanja v Sloveniji. Posebnost cerkniške povorke so značilne ogromne pustne figure kot so čarovnica Uršula, povodni mož Jezerko, ščuka velikanka, zmaj, coprnica Liza in Butalci. Dogajanje v Cerknici se začne na debeli četrtek s tradicionalnim žaganjem babe. Na pustno nedeljo pa se pustne šeme in figure podajo na pot po ulicah Cerknice. Vsekakor paša za oči!

In še – Zanimive pustne običaje in like boste našli tudi drugod po Sloveniji. Pridružite se pustnemu dogajanju v Drežnici in Drežniških Ravnah v bližini Kobarida. Spoznajte »ta grde«, ki lovijo in s pepelom oprašujejo mladež, ter »ta lepe«, ki obiskujejo domove, plešejo in zbirajo darove.  V bližini Dobrega polja ne zgrešite Zagoriških in Ponikovskih mačkar, kjer pustne šege mešajo z elementi ljudskega gledališča.  Kontrast med dobrim in zlim oziroma med »ta lepim« in »ta grdim« ponazarjajo Vrbiške šeme v okolici Ilirske Bistrice. Če zavijete v Kostanjevico na Krki, vas bodo tam pozdravili šelmarji, prepoznali pa jih boste po kovinski glavi, imenovani Šelma. V deželi kurentov so značilni tudi obhodi pustnih oračev, ki simbolično zaorjejo in posejejo seme na kmečkih dvoriščih za dobro letino na polju. V Prekmurju pa ne zamudite Borovega gostüvanja. Nekdaj je veljajo, da so, če se v prepustnem času ali v ženitvenih dneh med božičem in pepelnico ni v vasi nihče poročil, pripravili simbolično poroko z borom.

Poleg tradicionalnih pustnih običajev in likov, boste v vseh krajih in večjih mestih naleteli na maškare in pustne povorke. V Ljubljani si oglejte Zmajev karneval, ko se po  ulicah središča mesta sprehaja velik zelen zmaj, ki mu sledijo različne pustne maske, običajno vezane izbrano tematiko. Ob morju zimo preganjajo pustne šeme na Istrski pustni povorki. Veliko pustovanje vsako leto pripravijo na osrednjem trgu Maribora. Na ulicah in trgih starega Kranja pa boste priča Krančkovemu karnevalu./LN/Vir: Slovenia-info