Ljubljana, 23. februar 2023 – Oblike dela zaposlenih v Sloveniji se v primerjavi z mesecem prej niso občutneje spremenile, opazna pa je razlika v primerjavi z letom 2021. Takrat je delalo od doma za 6 odstotnih točk zaposlenih več kot v opazovanem mesecu.

Oblike dela zaposlenih razporejene enako kot mesec prej

Decembra je 81 % zaposlenih delalo vse dni v tednu na lokaciji delodajalca; to je bilo za 1 odstotno točko manj kot mesec prej ter za 6 odstotnih točk več kot pred enim letom. Dva odstotka zaposlenih sta delo opravljala od doma vse dni v tednu. To je bilo v mesečni primerjavi za 1 odstotno točko več, v letni pa za 4 odstotne točke manj.

Najmanj en dan v tednu delal od doma enak delež zaposlenih kot v novembru

Najmanj en dan v tednu je delalo od doma 12 % zaposlenih; delež je bil enak kot v mesecu prej. Pred enim letom je bilo takih zaposlenih za 6 odstotnih točk več, 18 %.

Več kot četrtina (26 %) zaposlenih s terciarno izobrazbo je delala od doma najmanj en dan v tednu, medtem ko je bilo med zaposlenimi z nižjo izobrazbo takih 5 %. V storitvenih dejavnostih je na tak način delalo 17 % zaposlenih, v proizvodnih dejavnostih pa za 12 odstotnih točk manj, 5 %.

V primerjavi z letom prej se je med zaposlenimi iz vzhodne Slovenije delež tistih, ki so delali od doma najmanj en dan v tednu, zmanjšal za 5 odstotnih točk, na 10 %, med zaposlenimi iz zahodne Slovenije pa za 7 odstotnih točk, na 14 %.

Druženje v živo omejevala nekaj več kot polovica prebivalcev

Decembra je zaradi priporočil v zvezi s covidom-19 druženje v živo omejevala nekaj več kot polovica prebivalcev (54 %). To je bilo za 5 odstotnih točk več kot novembra in za 12 odstotnih točk manj kot leto prej, ko sta tako ravnali dve tretjini prebivalcev.

V živo se je družila manj, kot bi se sicer, polovica moških (49 %); to je bilo za 16 odstotnih točk manj kot pred enim letom. Med ženskami je bilo takih za 7 odstotnih točk manj kot leto prej, 58 %.

Druženje so bolj omejevali terciarno izobraženi, med njimi je bilo takih 62 % prebivalcev. Med manj izobraženimi se je za tako ravnanje odločila polovica (51 %). Nekoliko bolj so se druženju v živo izogibali v zahodni Sloveniji (59 %) v primerjavi s prebivalci vzhodne Slovenije (49 %)./Vir: SURS/