Nova Gorica/Ljubljana, 16. marec 2023 – Predstavniki Društva za razvoj pivske kulture Sommelier Slovenije so v torek, 14. marca na slavnostni večerji v Centru kulinarike in turizma KULT316 v Ljubljani – Šentvid, podelili diplome 2. stopnje 26 someljejem, ki so letos uspešno zaključili nadaljevalni tečaj.

V Društvu za razvoj pivske kulture Sommelier Slovenije, ki edino polnopravno predstavlja Slovenijo v Mednarodnem someljejskem združenju (ASI), so zaključili 7. tečaj druge stopnje s podelitvijo diplom 26 someljejem.

Od leta 1993 do danes je osnovni tečaj za someljeja uspešno zaključilo kar 1040 tistih, ki so si želeli pridobiti potrebna znanja tako lasten razvoj in seveda tudi širitev pivske kulture v Sloveniji. Skupno s tem tečajem je bilo na 2. stopnji uspešnih 189 kandidatov, 3. stopnjo pa je zaključilo skupno 90 someljejev.

Program tečaja je obsegal številna poglobljena uporabna in ažurna znanja, ki ga someljeji potrebujejo v hitro se razvijajočem in vedno bolj konkurenčnem sodobnem turizmu: podrobnejše vedenje o domačih in tujih vinih, nova znanja o oljih, kisih, kavi, čaju, mineralnih vodah, žganih pijačah, cigarah, zaznavah v vinu, dekantaciji in postrežbi vina ter nove prijeme na področju someljejskega dela. Izpiti iz teorije, opisa vin, dekantacije in postrežbe vin so bili zaključeni 10. marca letos.

Na tej osnovi so po uspešno zaključenem tečaju so diplomo 2. stopnje in spominsko dekantacijsko posodo prejeli naslednje someljejke in naslednji someljeji: Bičič Oskar, Culetto Annemarie, Česen Simona, Čufar Luka, Donoša Jan, Jakopič Nejc, Kante Mrevlje Soraja, Kerin Lojze, Kerin Rok, Kocjančič Loris, Kragl Ksenja, Lavrenčič Sašo, Majcen Sebastijan, Marc Roman, Mramor Marko, Nozadze Ilia, Peroša Danijel, Petje Sabina, Pintar Primož, Polovič Morana, Schönlieb Boštjan, Sedevčič Domen, Simčič Matija, Tavčar Katjuša, Tovornik Matic in Trbižan Sara.

Ivan Peršolja, predsednik Društva Sommelier Slovenije, ki je skupaj s podpredsednikoma Davorinom Škarabotom in Valentinom Bufolinom organiziral tečaj, je poudaril, da so pogoji poslovanja v slovensnkem gostinstvu vedno težji, zato velja vsem lastnikom gostinskih lokalov posebna pohvala, da so ob pomanjkanju kadra omogočili svojim zaposlenim dodatno izobraževanje.

V društvu so vložili veliko časa in truda za izpeljavo zahtevnega programa. Prav spoznanje, da nosilci turizma in gostinstva pri nas čutijo potrebo po novem znanju za boljšo konkurenčnost na trgu, jim daje motivacijo za nadaljnje delo v zadovoljstvo vseh, ki so s tem kakorkoli povezani.

Več tečajnikov je tudi sodelovalo na tekmovanju za »Najboljšega sommelierja Slovenje«, kjer so zasedli mesta tik pod vrhom. Po podelitvi je ekipa Centra kulinarike in turizma KULT316 pod vodstvom Tomaža Lebna razvajala udeležence z odlično kulinarično ponudbo in vini iz vseh slovenskih vinorodnih dežel. Ob ustreznih razlagah pa je to posebno doživetje dobilo tudi didaktični pomen.

In še še podatek za vse, ki ji znanja s dopolnjevanje znaj, ki jih zagotavlja društvo za razvoj pivske kulture Sommelier Slovenije.

Že 20. marca se v Trebnjem začenja tečaj za prvo stopnjo.

V aprilu začenjajo tudi s krajšimi 20 urnimi tečaji »Uvod v kulturo vina« v Ljubljani, Kopru in Novi Gorici.

Jeseni je predviden še tečaj za sommelierje 2. stopnje

Prihodnje leto spomladi pa tečaj za sommelierje 3. stopnje. Ob tem bodo na različnih lokacijah izvajali tudi krajša tematska predavanja, ki jih bodo napovedali na spletni strani društva. Vse aktivnosti tečejo v skladu s smernicami in cilji delovanja društva za dvig enogastronomske kulture. Napovedanih imajo tudi več delovnih obiskov sommelierjev iz držav članic Svetovnega sommelierskega združenja ASI.

In še nekaj podatkov o Društvu za razvoj pivske kulture Sommelier Slovenije – Gre za prostovoljno, samostojno in nepridobitno združenje, ki si prizadeva za razvoj pivske kulture – kot dela osebne človeške kulture, kot dela kulture naroda ter kot dela kulture bivanja človeka v naravnem okolju.

• Društvo si prizadeva za promocijo zmernega, kulturnega in zdravju neškodljivega uživanja vina in drugih pijač ob ustreznih priložnostih, v izbranem okolju, ob pravilni prehrani in na pravilen način, za dvig kakovosti izdelkov, ki služijo prehrani človeka, s posebnim poudarkom na kakovosti vina in drugih pijač.
• Društvo se bori proti alkoholizmu in vsem oblikam zlorabe vina in drugih pijač zoper zdravje, si prizadeva za humane medčloveške odnose in take razmere v družbi, ki nudijo pogoje za človeka vredno življenje.
• Društvo, ki je nastalo leta 1992, je od leta 1994 aktiven član svetovne someljejske organizacije ASI, ki je bila ustanovljena leta 1969 v francoskem Reimsu. Trenutno je vanjo včlanjenih že več kot 60 držav.

In velja vedeti tudi to – Kultura pitja vina je pomemben del slovenske tradicije in identitete. Slovenija je majhna država, vendar ima bogato vinorodno tradicijo, ki sega več kot dva tisoč let nazaj. Slovenci cenimo kakovostno vino in ga radi uživamo ob različnih priložnostih, kot so prazniki, druženja s prijatelji in ob obisku restavracij.

Ena izmed posebnosti slovenskega vinogradništva je tudi ta, da vinogradi nahajajo na različnih nadmorskih višinah in območjih z različnimi podnebnimi razmerami. To omogoča pridelavo različnih vrst vin, ki se med seboj razlikujejo po okusu, vonju in barvi. Odličnih vin, ki jih pridelujejo izjemni vinarji Slovenije, in sicer na področju treh vinorodnih dežel: Podravju, Posavju in na Primorskem.

Poleg uživanja vina kot pijače, imajo Slovenci tudi bogato kulturo vinskega turizma. Vinske kleti in posestva so priljubljena turistična destinacija, kjer obiskovalci lahko spoznajo tradicionalne metode pridelave vina, se udeležijo degustacij in obiščejo vinske kleti.

V Sloveniji se tudi organizirajo številni vinski festivali, kjer se lahko obiskovalci družijo ob kozarčku vina, poskusijo različne sorte in spoznajo lokalne vinarje ter njihovo delo.

Pomembno je omeniti, da kultura pitja vina v Sloveniji temelji na zmernosti. Uživanje kakovostnega vina je za Slovence pomembno, vendar se zavedamo, da prekomerno pitje alkohola ni zdravo in lahko povzroči številne zdravstvene težave.

V zaključku lahko rečemo, da je kultura pitja vina globoko zakoreninjena v slovensko tradicijo in identiteto. Slovenci cenimo kakovostno vino in ga radi uživamo ob različnih priložnostih, vendar se zavedamo tudi pomena zmernosti in odgovornega pitja alkohola./Objavo pripravila: Alenka T. Seme/Vir: tudi Društvo za razvoj pivske kulture Sommelier Slovenije/