Ljubljana, 14. april 2023 – Vlada je danes, 14. aprila, na 84. dopisni seji izdala Uredbo o določitvi najvišje cene premije dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, ki ga smejo zavarovalnice do sprejetja o umiku tega zavarovanja iz zavarovalnic zaračunavati, in sicer ta ne sme presegati 35,67 evra.

Trenutno so mesečne pogodbene premije dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, ki ga imajo sklenjene zavarovanci pri zavarovalnicah določene v višini med 34,50 evra in 35,67 evrov brez popusta.

Trenutne cene zavarovanj za dopolnilno zavarovanje, so pri zavarovalnicah trenutno naslednje: pri zavarovalnici Vzajemna to stane 35,67 evra, Zavarovalnici Triglav 35,55 evra in pri zavarovalnici Generali 34,5 evra – a predvidevala podražitev s 1. majem za 10,39 evra, česar ta še ni storila, a naj bi s tem to svojo namero povzročila odločitev vlade, da se dopolnilno zavarovanje umika iz zavarovalnic.

Z uredbo, ko že zapisano, se zdaj določena najvišja premijo za dopolnilno zdravstveno zavarovanje na način, da mesečna premija za to zavarovanje ne sme presegati 35,67 evrov. Razlog za ceno na navedeni ravni je v tem, da je to trenutno najvišja polna premija (brez popustov) na trgu dopolnilnih zdravstvenih zavarovanj.

Utemeljitev odločitve – Z Zakonom o kontroli cen je z 8. členom določeno, da vlada z uredbo določi ustrezne ukrepe kontrole cen, kadar gre za dejavnosti, v katerih ima posamezno podjetje ali nekaj podjetij monopolni položaj, pa so te dejavnosti nujne za zadovoljevanje potreb ljudi in organizacij. Zaradi obveznosti države, da zagotavlja dopolnilno zdravstveno zavarovanje, ki predstavlja javni interes in je del socialne varnosti prebivalcev v skladu z ZZVZZ, se je vlada v skladu z Zakonom o kontroli cen odločila za ukrep v skladu s prvim odstavkom 9. člena in tako sprejela ukrep določitve najvišje cene, pri čemer podjetja ne smejo prodajati storitve nad to ceno, lahko pa pod njo.

Z določitvijo cene z uredbo se zagotavlja »redna preskrba« s tem produktom, sicer bi se zaradi višine premije odrekli sklenitvi zavarovanja, saj bi bilo predrago za finančno šibkejši segment ljudi. Posledično bi sami krili doplačila neposredno ob koriščenju zdravstvenih storitev, kar bi zanje pomenilo še večjo finančno stisko, saj doplačila lahko znašajo tudi nekaj tisoč evrov v okviru bolnišničnega zdravljenja.

No, vlada bo nadaljnje postopke urejanja t.i. dopolnilnega zavarovanja uredila, tako pravi s posebnim zakonom, ki ga je v ne prav jasni obliki predstavila, 12. aprila, na posebni novinarski konferenci.

Ob tem velja ob vseh neznankah dodati še to, da vlada še ni pojasnila, kdaj bodo zavarovanci, ki imajo sklenjenih kar milijon in pol zavarovanj (1.494.581), morali pogodbena razmerja z zavarovalnicami prekiniti. A tudi to, kdo bo nosil odgovornost za morebitne pogodbene kazni, če do njih, zaradi takšnih ali drugačnih razlogov pride med zavarovancem in zavarovalnico zaradi prekinitve sklenjene pogodbe, a ne vlado, ki ni stranka v tem pogodbenem postopku./J.T./