Ljubljana, 20. april 2023 – »Dolgo je tlela želja, da se s skupnim nastopom združeni Štajerski vinarji predstavimo v Ljubljani, sta dejala Natalija in Borut Cvetko organizatorja 1. festivala »Best of Štajerska«, ki je v Ljubljano zvabila kar 29 štajerskih vinarjev, ki so se predstavili v ljubljanski Festivalni dvorani. Predstavili smo s tistim najboljšim, kar prihaja iz naših vinogradov, sta še poudarila.

Dejstvo je, da uvrščajo vinski strokovnjaki štajerski vinski okoliš v sam vrh, to je v zgornje 4 odstotke najboljših vinogradniških leg na svetu, torej se ve, da tam pridelajo izjemno dobra vina.

Slovenija, ki ima več kot dva tisoč letno tradicijo gojenja vinske trte. Ob tem pa ima po zadnjih podatkih v register pridelovalcev grozdja in vina vpisanih 15.990 ha vinogradov v devetih vinorodnih okoliših, ki so združeni v tri vinorodne dežele.

V vinorodni deželi Podravje lahko gospodarno pridelujejo 25 sort grozdja, od tega 19 belih. Že desetletja je vodilna sorta laški rizling, sledi sauvignon, pa renski rizling.

V Sloveniji je registriranih okoli 30.000 vinarjev, ki v povprečju pridelajo 53.4 milijona litrov vina. Od tega je 13.457 vinarjev v vinorodni deželi Podravje, ki pridelajo 22.8 milijonov litrov vina.

Štajerska Slovenija je največji in tudi najbolj razgibani vinorodni okoliš v Sloveniji, ki obsega 6000 hektarjev pokrajine.

In zanimivost: Štajerska je dom najstarejše trte na svetu-žametovke, oziroma modre kavčine, ki že več kot 400 let raste v središču Maribora. Ima tudi najstarejšo ohranjeno steklenico slovenskega vina, Zlata trta letnika 1917, ki jo hranijo na Ptuju, Gornje Radgoni pa se ponašajo s svojo 170 letno tradicijo pridelave penečih vin po klasični metodi.

Kot že zapisano se je na Festivalu Štajerskih vin v Ljubljani, omenimo naj, da so na pokušino prišli ne samo vinski strokovnjaki, ki živijo v Ljubljani, ampak tudi številni ljubitelji vin z najboljšim, kar premorejo. Predstavilo  se je 30 vinskih hiš, marsikatera se ponaša z zanimivostmi. Tako obdeluje vinograde Vinogradništvo Cvitanič že peta generacija vinski kleti Dveri-Pax nadaljujejo 800 letno benediktinsko tradicijo vinarstva vina Fleisinger se držijo rekla Roberta Louisa Stevensona »vino je ustekleničena poezija« medtem ko na vino Frešer skrbijo za kakovost že vse od leta 1832 v vinarstvu Hafner, ki je doma na Sv. Ani, to je v samem osrčju Slovenskih goric vedo, da h kvaliteti njihovih vin pripomorejo tudi vetrovi iz Alp, ki dajejo potrebno klenost, na drugi strani pa blagi vetrovi iz Panonske nižine, daje potrebno mehkobo. To je za svoja vrhunska vina trdil tudi vinski guru Stanko Čurin.

Kar precej vinarstev se ukvarja tudi s turizmom na kmetiji, med njimi je vinarstvo Jarc, pa Leber, ki je doma blizu Avstrijske meje, pa tudi kmetija Mramor iz osrčja Kozjanskega regijskega parka. S turizmom se ukvarja tudi Toplakova turistična kmetija iz Juršincev.

Na festivalu »Best of Štajerska« (zanimivo je, da so ga »potujčili«) je bilo od izstopajočih vinarstvo Mukenaur, ki je znano po sloganu »Tri sestre-tri vina«, in sicer po sestrah Špeli, Luciji in Maruši.

Seveda ne smemo pozabiti na najstarejšo, Ptujsko vinsko klet, ki se ponaša z najznamenitejšo  zbirko arhivskih vin. Bil je eden od največjih slovenskih vinarjev, Puklavec Family Wines, ki opravlja trgatev še vedno ročno.

Radgonske gorice so največji in najstarejši proizvajalec penin. Najbolj znana je Zlata radgonska penina.

Steyerjeva družina pravi, da si je trta sposobna iz zemlje in zraka vzeti vse, kar potrebuje. In njihova zemlja je bogata, saj v njihovih vinogradih najdejo v kamenju odtise školjk, kar priča, da je to območje nekoč zalivalo Panonsko morje. Pa stopimo do Maribora. Korak od njega, na njegovem obrobju je Meranovo  kjer je nadvojvoda Janez, vnuk cesarice Marije Terezije zapisal – Bog obvaruj to božansko deželo v tvojih rokah sta mir in sreča te mile pokrajine lepoto si jo zaznamoval in vanjo naselil dobre ljudi.,

Pa skok v Vinag, v središče mesta. Tam se razprostira ena največjih in najstarejših vinskih kleti v Evropi. Najstarejši del kleti je bil zgrajen leta 1847 in ima 2.1 km podzemnih rovov, pa tudi 85.000 steklenic vrhunskega arhivskega vina. In zaključna ugotovitev, če so stvari izstopajoče, imajo tudi ustrezen odziv, in za 1. festival »Best of Štajerska« to lahko potrdimo. Pa še to! Oceno “vsebin” smo prepustili strokovnjakom, mi pa smo se osredotočili na predstavitev festivala in tam nastopajočih in deželo od kod so prišli../Objavo pripravil: Jože Jerman – Jeri/