Dunaj/ Seestadt, 3. junij 2022 – Ob obisku Dunaja, kot vselej, ko se nahajamo v avstrijski prestolnici, skočimo do v predmestju rastočega mesta prihodnosti Seestadt. Gre za eno od največjih urbanih razvojnih območij v Evropi, naselje na severovzhodu Dunaja, in sicer v dinamičnem 22. dunajskem okrožju, kjer mestne oblasti Dunaja gradijo mesto, ki nosi ime Seestad. Gre za mesto, ki bo (je že) zagotovo mesto s srcem in možgani. In sicer z generacijo prebivalstva, ki naj bi postala nova gonilna razvojna sila Dunaja in Avstrije. To je, in bo mesto, v katerem bo življenjski prostor zagotovljen več kot 25.000 ljudem, in tam bo na voljo kar 20.000 delovnih mest.

Novo nastajajoče mesto Seestadt, ki se nahaja na področje nekdanjega dunajskega letališča Aspern – v okrožju Donaustadt) nastaja že od leta 2013. Mi pa smo ga doslej obiskali že sedemkrat, in sicer zato, da bi preverili, ali je ta največji urbani razvojni korak mesta Dunja to, kot je obljubilo, tudi razvija in gradi, kot je to zasnovalo v svojem razvojnem projektu, ki ga je začelo v praksi uresničevati omenjenega leta 2013.
Novo mesto Seestadt, ki je s podzemno železnico (U2) povezano s središčem Dunaja (približno 22 minut vožnje) je zasnovano kot trajnostno okrožje, kjer naj bi se združevala visoka kakovost življenja z dinamično gospodarsko močjo, ter omogočala rast istega na podlagi inovativnih podjetjih, ki bodo nosilci razvoja tega mesta, Dunaja in Avstrije.
Praviloma, zadnjih sedem let, ko smo na Dunaju nekaj dni, skočimo tja, da preverimo napredek razvoja in izgradnje novega mesta Seestadt. No, in to smo zabeležili letos, 31. maja, in zabeležili stanje, ki kaže, da se je v obdobju preteklega leta zgodil res velik napredek.
Na oni strani proge U2, ki kot rečeno povezuje Seestad s središčem mesta Dunaj (vidno na posnetku) pa je vse več objektov, v katerih potekajo poslovne dejavnosti, ki slonijo na tehnoloških procesih prihodnosti. Ne tistih, ki uničujejo okolje, ampak tistih, ki prinašajo povprečna bruto dodano vrednost na zaposlenega (BDV/Z) krepko preko 100 tisočakov, se razume evrov (to, kar je pobožna želja naših vlad).
Sodeč po videni razliki izpred enega leta, ko smo bili v Seestadtu, se načrtovana politika mesta Dunaj uresničuje, saj je napredek v mestu novih pristopov viden na vsakem koraku.

Morda še to! Ker poznamo razmere v Sloveniji, bi bilo dobro, da tudi naši župani, ki jih praviloma zanima le tlakovanje in asfaltiranje cest in kanalizacija, skočijo do Dunaja in si v živo, na primeru snovanje mesta Seestadt, zbistrijo lokalno usmerjene možgane. No, pa ne samo oni, ampak tudi minister Simon Maljevac, ki so ga polna usta obljub za vlaganje v mlade, ki ima zdaj priložnosti dokazati, da mu jezik ne prehiteva možgane. Seestadt bi bil pravšen primer tudi za večnega ljubljanskega župana Jankovič, in sicer, da si s pravimi idejami in rešitvami napolnil lokalno samozadostne možgane.
Namreč, ko človek vidi ta pristop – DUNAJA-, se zave, da bi bil že čas, da se glave naših snovalcev razvoja usmerijo tudi proti Avstriji (ne samo Avstriji), a zagotovo ne proti Balkanu, kjer si s svojimi individualnimi povezavami polnijo le lastne žepe in uvažajo še vedno preveč nekvalificirane delovne sile.
Za konec pa še »ukraden« aktiven stavek “Vzletno-pristajalna steza za okrožje prihodnosti, ki še naprej raste”, in sicer za tiste, ki pri nas sedijo na Gregorčičevi in one, ki bodo sedeli v 212 županskih pisarnah, da bi se jim ob prebiranju zgoraj povezane aktivne povezavi morda le prižgala še neprižgana lučka v njihovih glavah./Objavo pripravil: Janez Temlin