Slovenija, 3. julij 2023 – Ob usklajevanju Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/13, 78/13 – popr., 47/15 – ZZSDT, 33/16 – PZ-F, 52/16, 15/17 – odl. US, 22/19 – ZPosS, 81/19, 203/20 – ZIUPOPDVE, 119/21 – ZČmIS-A, 202/21 – odl. US, 15/22 in 54/22 – ZUPŠ-1; v nadaljnjem besedilu: ZDR-1), in sicer zaradi implementacije dveh direktiv, to sta Direktiva (EU) 2019/1152 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o preglednih in predvidljivih delovnih pogojih v Evropski uniji (v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2019/1152/EU) in Direktiva (EU) 2019/1158 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja staršev in oskrbovalcev ter razveljavitvi Direktive Sveta 2010/18/EU (v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2019/1158/EU) je Meščevo ministrstvo v novelo zakona vtaknilo tudi več pravic žrtvam družinskega nasilja.
Tako naj bi po novem delavec, ki je žrtev nasilja v družini imel pravico, se razume skladno z zakonom, delodajalcu predlagati zaposlitev za krajši delovni čas, v primeru urejanja pravnih in drugih postopkov na institucijah pa bi bil v tem času upravičen do dodatnih desetih dni plačanega dopusta. Poleg tega delodajalec takemu delavcu ne bi smel odpovedati pogodbe o zaposlitvi.
Ko so delodajalci ugotovili, da so jim Mesec, Delavska svetovalnica, Inštitut 8. marec in Društvo za nenasilno komunikacijo v zakon vtaknili obveze, ki naj bi jih morali oni plačati, če je njihova delavka ali delavec žrtev družinskega nasilja (ne povezano z delom pri njih) so seveda dvignili glas.
Logično, saj nikjer na svetu delodajalci niso nosilci socialnih in drugih služb, ki urejajo morebitne neurejene družinske razmere (seveda vse teže plačujejo preko naloženih jim davčnih obveznosti, ki pa jih država deli po svoje), a ne neposredno. Strinjajo se, da je vprašanja, povezana z družinskimi razmerji treba reševati, a ne z neposredno obveznostjo delodajalcev, pravijo. Ob tem jih moti tudi, da naj celo ne bi bili ustrezno vključeni v obravnavo takšne dopolnitve zakona.
Preostale spremembe in dopolnitve veljavne ureditve Zakona o delovnih razmerjih se nanašajo na ureditev opravljanja dela na domu, ureditev t.i. agencijskega dela, redefinicijo krajšega delovnega časa kot polnega, nadgraditev postopka redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, zadržanje učinkovanja odpovedi za predstavnike delavcev, institut sodne razveze v primeru nezakonitega prenehanja delovnega razmerja predstavnika delavcev, ureditev tedenskega počitka, zastaranje terjatev, varstvo delavcev, žrtev nasilja v družini, so redakcijske narave oziroma se nanašajo na odpravo nejasnosti, ki se je izkazala pri uporabi določenih institutov v praksi. No, tudi na teh področjih je kar nekaj nedefiniranih stvari, pravijo delodajalci.
Ali bodo delodajalci spet pokleknili in dovolili, da se jim naloži še urejanje – neurejenih – družinskih razmerij bomo šele videli. Je pa dejstvo, da je pretirano nalaganje obveznosti delodajalcem vse bolj nedodelano. Pri tem pa se velja vprašati tudi, kaj počnejo pristojne službe za obravnavo in omejevanje nasilja – tudi v družini, ki ga je vedno več./J.T./Foto: arhiv LN – le ponazoritvena/