Slovenija, 21. avgust 2023 – Medte, ko je vlada Boštjana Šefica, državni sekretar, zadolženega za obnovo po poplavah, ta že opozarja, da je zelo pomembno, da občine pravočasno pripravijo popis nastale škode.

Ob tem pa velja vedeti tudi to, da katastrofalne poplave, ki so te povzročile ogromno škodo, za odpravo posledic in sanacijo pa bodo po sedanjih ocenah potrebne milijarde evrov in ne milijoni.

Zato je zanimivo prebrati prispevek, ki ga je pripravila agencija STA, ki povezani s t.i. razpoložljivimi evropskimi sredstvi na katere Sloveniji lahko računa, a ne vsa za odpravo posledic ujme, ki je prizadela našo državo.

Po zbranih virih naj bi, tako STA, Slovenija imela na voljo naslednje vire evropskih sredstev – »Sloveniji je iz različnih evropskih mehanizmov res na voljo še več kot 6 milijard evrov nepovratnih in povratnih sredstev do leta 2027 oz. do konca leta 2029, ko se zaključi izvajanje tekočega večletnega finančnega okvirja EU. A vseh teh sredstev ne bo mogoče nameniti za obnovo po povodnji, saj z evropskimi sredstvi država financira številne razvojne prioritete. Koliko in iz katerih virov bo Slovenija koristila sredstva za sanacijo škode po poplavah, je odvisno od političnih odločitev. Še bolj pomembno pa je, da Slovenija v Bruselj odda ustrezne zahtevke, podkrepljene z načrti, pri čemer je časovnica zelo napeta. Dejansko bodo izključno za sanacijo po poplavah namenjena le sredstva iz solidarnostnega sklada. Sloveniji naj bi bilo na voljo do 400 milijonov evrov, a tudi v tem primeru bo bistveno hitro ukrepanje pristojnih, saj je treba pripraviti natančne ocene škode.

Katastrofalne poplave, ki so prizadele Slovenijo, so povzročile ogromno škodo, za odpravo posledic in sanacijo bodo po ocenah potrebne milijarde evrov. Predhodna ocena škode na območjih, ki jih je prizadela ujma, naj bi bila sicer pripravljena do septembra.

Slovenija je zaprosila za mednarodno in evropsko pomoč, ki jo z opremo in ekipami na terenu nudijo številne države. Bruselj je na prošnjo Slovenije aktiviral mehanizem EU za civilno zaščito. Poleg pomoči, ki jo v okviru tega mehanizma nudijo države in vključuje predvsem mehanizacijo in inženirske ekipe za odstranjevanje naplavin, urejanje vodotokov in zagotavljanje prevoznosti cest, pa lahko Slovenija računa tudi na sredstva EU.

Slovenija lahko za pomoč pri odpravljanju posledic ujme računa na sredstva iz različnih evropskih virov, kot so solidarnostni sklad EU, sredstva kohezijske politike (v okviru reprogramiranja) in sklada za okrevanje. Vendar pa je pred državo za črpanje teh sredstev več zahtevnih korakov.

Iz solidarnostnega sklada EU Sloveniji 400 milijonov evrov

Iz solidarnostnega sklada EU, ki je namenjen predvsem obnovi po katastrofah, lahko Slovenija v tem in naslednjem letu za pomoč po poplavah pričakuje do 400 milijonov evrov, je po ogledu najbolj prizadetih območij napovedala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen.

Prvih 100 milijonov evrov iz tega vira lahko pričakuje do konca oktobra. S temi sredstvi bo mogoče financirati odpravo škode predvsem na javni infrastrukturi, in sicer le za povrnitev v prvotno stanje, rok za porabo bo 18 mesecev.

Vlogo za pomoč mora Slovenija v Bruselj poslati najpozneje do 27. oktobra oziroma v 12 tednih od nastanka škode. Na vladi priznavajo, da je časovnica zelo napeta. Izvedbo postopkov za pridobitev sredstev iz solidarnostnega sklada je vlada zaupala ministrstvu za kohezijo in regionalni razvoj.

Preostalih 300 milijonov evrov lahko Slovenija (ob predpostavki, da bo pravočasno in ustrezno v Bruselj poslala vloge in bodo te odobrene) pričakuje prihodnje leto, porabiti pa jih bo morala v 18 mesecih.

Reprogramiranje sredstev evropske kohezijske politike

Drugi del paketa pomoči so sredstva v okviru evropske kohezijske politike.

Iz večletnega finančnega obdobja 2014-2020, katerega izvajanje se končuje s tem letom, bi lahko v odpravo posledic škode po poplavah preusmerili okoli 50 milijonov evrov, ki najverjetneje do konca leta ne bodo porabljena.

Poleg tega bo za obnovo po poplavah Slovenija lahko namenila del od 3,3 milijarde evrov, ki so ji do leta 2027 na voljo v okviru kohezijske politike, njihovo porabo pa je že določila v posebnem nacionalnem programu.

Iz tekočega obdobja 2021-2027 je napovedana priprava sprememb programa porabe sredstev, o čemer naj bi v kratkem stekli pogovori s predstavniki Evropske komisije. Pri tem bodo, kot je pojasnil minister za kohezijo in regionalni razvoj Aleksander Jevšek, “šli po posameznih projektih in iskali rešitve za tiste projekte, ki jih je voda praktično odplaknila, a se še niso niti zaključili”.

Sklad za okrevanje po pandemiji covida-19

Tretja komponenta možnega paketa pomoči je sklad za okrevanje in odpornost, v okviru katerega je sicer Slovenija po trenutnih načrtih upravičena do 1,49 milijarde evrov nepovratnih sredstev in 545 milijonov evrov povratnih sredstev ter dodatnih 122 milijonov evrov na podlagi načrta RePowerEU. Slovenija je pustila neizkoriščen praktično cel paket možnih posojil, na voljo ima tako še 2,7 milijarde evrov posojil pod ugodnimi pogoji.

A za morebitna posojila iz tega instrumenta mora Slovenija zahtevek v Bruselj poslati do konca avgusta, za zdaj pa še ni znano, ali bo skušala to urediti kar v sklopu dodatka k julijskim spremembam načrta. Gre za instrument, ki omogoča velike investicije, predvsem pa določa minimalni delež investicij za zeleni prehod, katerega del je tudi poplavna varnost. A za izplačila je potrebno izpolnjevanje jasnih ciljev in mejnikov v obliki reform in drugih ukrepov.

Vlada je sicer zaradi zmanjšanja predvidenega obsega nepovratnih sredstev spričo hitrejšega pokoronskega okrevanja od pričakovanj, spremembe nekaterih prioritet in vključitve načrta za energetsko neodvisnost RePowerEU že sprejela spremenjeni načrt ter ga julija poslala v Bruselj«.

Torej, če zaključimo! Velja vedeti, da so zgoraj navedena sredstva, niso na voljo, le za ureditev stanja po ujmi – upati, da z rešitvami, ki bodo dolgoročna in ne spet samo kratkoročna in nedomišljena – ampak tudi za ostale projekte. Kar pa pomeni, da bo treba z njimi ravnati preudarno, saj jih bo velik del potrebno vrniti. Vrniti pa jih bomo morali vsi državljani z ustvarjanjem lastnih finančnih potencialov za razvoj ter seveda davki, ki bodo osnova za ureditev stanja./LN/STA/