Slovenija, 31. avgust 2023 – Državni zbor je po skoraj celodnevni razpravi s 82 glasovi potrdil rebalans proračuna, ki za pomoč prizadetim in odpravo posledic poplav namenja 520 milijonov evrov. Potrdil pa je tudi zakon za odpravo škode ob naravnih nesrečah, a je za njegovo potrditev glasovalo 56 poslank in poslancev. Opozicija ni glasovala za ta zakon, ker je imela veliko pomislekov glede obveznosti solidarnega prispevka.
Z rebalansom bodo za pomoč prizadetim in odpravo posledic naravne nesreče namenili 520 milijonov evrov. Od tega se bo 300 milijonov evrov prerazporedilo s proračunske postavke upravljanja finančnega premoženja (to je tistega, ki je »uporabi« pri elektrogospodarstvu) za preostalih 220 milijonov evrov pa se povečujejo odhodki proračuna.
Ob navedeni dodatni obremenitvi proračuna se bo proračunski primanjkljaj povečal z načrtovanih 4,5 na 4,9 odstotka bruto domačega proizvoda.
Kot pravi vlada naj bi po zadnji oceni v vremenskih ujmah nastalo za 4,7 milijarde evrov neposredne škode, medtem ko za učinkovito odpravo, kjer bo treba sanirati več kot samo neposredno škodo. Kot je povedal predsednik vlade se za zdaj načrtuje za odpravo posledic od 6,7 milijarde do 7 milijard evrov v naslednjih petih letih.
Kot je dejal premier, so poleg 520 milijonov evrov, ki jih bo zagotovil rebalans, najpomembnejši vir evropska sredstva, tj. skupaj dve milijardi evrov – 400 milijonov bo pridobljenih iz nepovratnih sredstev iz solidarnostnega sklada, približno 800 milijonov iz reprograma kohezijskih sredstev, okoli 750 milijonov pa iz dodatnih povratnih sredstev iz programa za okrevanje in odpornost. Golob je dejal, da je o vsem tem že obvestil predsednico Evropske komisije, danes pa bo vloga tudi formalno poslana v Bruselj.
Poleg omenjenih dveh milijard bo vlada z varčevanjem na nekaterih postavkah in prerazporejanjem integralnih proračunskih sredstev pridobila še približno 1,1 milijarde evrov. Ob tem bodo dodatne 1,3 milijarde evrov pridobili iz solidarnostnih prispevkov, 350 milijonov pa bi se pokrilo neposredno iz zavarovalnin, ki jih bodo zavarovalnice izplačale neposredno prizadetim fizičnim in pravnim osebam.
“Ko govorim o solidarnostnih prispevkih, hočem biti zelo ekspliciten – tu so zajete tako pravne kot fizične osebe, solidarnostne sobote za fizične osebe pomenijo približno 150 milijonov evrov. Prav je, da se zavedamo dimenzij in razreda velikosti, koliko bodo prispevali posamezni deležniki oziroma posamezen del naše družbe,” je poudaril Golob. Ob tem je ponovil: “Tisti, ki več ima, tisti naj tudi več prispeva. In za to bo vlada tudi poskrbela. Če bo treba, z zakoni, tisti del, ki bo prostovoljen, bo pa prostovoljen.”
Na plenarni seji v DZ-ju je predlog predstavil premier Robert Golob. Kot je dejal, gre za ukrepe s takojšnjim učinkom na terenu, z namenom, da preprečimo nastajanje nadaljnje škode ter ljudem pomagamo pri pripravah na obnovo. Ta bo trajala vsaj naslednjih pet let, je ocenil. Predlog zakona je zastavljen v štirih sklopih. To so ukrepi za pomoč gospodinjstvom, gospodarstvu in občinam ter sanacijski in preventivni ukrepi na javni infrastrukturi, vodotokih in protipoplavni zaščiti. Golob je predstavil prvi sklop, to je pomoč ljudem.
“Po tem interventnem zakonu bodo ljudje upravičeni do treh stvari – 12-mesečnega moratorija na vsa posojila, izredne denarne solidarne pomoči v višini do 11.600 evrov za štiričlansko družino ter oprostitve plačila stroškov za električno energijo, komunalne prispevke in podobno,” je dejal. Pomembno pa je, da se prizadeti za koriščenje teh ukrepov prijavijo, je opozoril. S tem namenom bo prihodnji teden vzpostavljen tudi klicni center na številki 114.
Vlada naj bi s solidarnostno soboto in obveznim prispevkom po prvotnem predlogu interventnega zakona zbrala 150 milijonov evrov letno, glede na dopolnilo, potrjeno v sredo na matičnem odboru, s katerim so v osnovo za obračun obveznega solidarnostnega prispevka dodali še dohodke iz kapitala in oddajanja v najem ter poslovno uspešnost, pa še med pet do šest milijonov evrov več. Po poročanju Radia Slovenija bodo obdavčeni še dividende, obresti in očitno tudi dobičke od prodaje nepremičnin.
Letos se ne bo obračunalo še nič, prvi obračun bo v letu 2024, drugi pa v letu 2025. Osnova za obračun solidarnostnega prispevka bo vsota bruto dohodkov zavezanca, ki se v skladu z zakonom o dohodnini vštevajo v letno davčno osnovo, določen pa je v višini 0,3 odstotka, je na seji povedal premier Robert Golob./LN/Vir: MMC RTV SLO/