Svet/Slovenija, 16. oktober 2023 – Združeni narodi so leta 1979 razglasili 16. oktober za svetovni dan hrane s spoznanjem, da hrana ni privilegij, temveč pravica vsakega posameznika. Letos opozarjajo na pomen vode z geslom Voda je življenje, voda je hrana.

In kaka je s proizvodnjo hrane v Sloveniji…

Stopnja samooskrbe se je lani v primerjavi s povprečjem zadnjih desetih let (2012–2021) znižala pri sadju in zelenjavi, zvišala pa pri žitih in mesu.

Struktura kmetijske proizvodnje v Sloveniji

Struktura rabe kmetijskih zemljišč in usmerjenost živinoreje sta odvisni od naravnih danosti. V zadnjih treh desetletjih večino kmetijskih zemljišč zavzemajo trajni travniki in pašniki. Največji del rejnih živali predstavlja govedo. Leta 2020 je bil 1 % kmetijskih zemljišč v uporabi pripravljen za namakanje.

Povprečna velikost kmetijskega gospodarstva v Sloveniji se povečuje

Leta 2010 je povprečno kmetijsko gospodarstvo obdelovalo 6,4 hektarja kmetijskih zemljišč in redilo 5,6 glave velike živine (GVŽ), v 2020 pa 7,0 hektarja in 6,0 GVŽ.

Med letoma 2010 in 2020 sta se tudi površina njiv in površina žit na 1.000 prebivalcev nekoliko povečali, število glav velike živine na 1.000 prebivalcev pa je upadlo.

Lani je stopnja samooskrbe z žiti dosegla 73 %, z mesom 87 %, z zelenjavo 38 % in s sadjem 29 %

Stopnja samooskrbe se je lani v primerjavi z desetletnim povprečjem (2012–2021) znižala pri sadju in zelenjavi (za 5,3 in 2,0 odstotne točke), zvišala pa pri žitih in mesu (za 0,3 in 6,3 odstotne točke). Ker večina kmetijske proizvodnje v Sloveniji poteka na prostem, vreme pomembno vpliva na pridelavo. Tako so velika nihanja pri stopnji samooskrbe s sadjem posledica vpliva vremenskih dejavnikov.

V Sloveniji sadovnjaki zasajeni v vseh statističnih regijah

Leta 2020 je bila skupna površina sadovnjakov najmanjša v zasavski statistični regiji (315 hektarjev), največja pa v savinjski regiji (2.375 hektarjev).

Lani sta več kot dve tretjini (68 %) oseb, starih 16 let ali več, vsaj enkrat na dan uživali sadje. Podatki po statističnih regijah ne kažejo povezanosti med pogostostjo uživanja sadja in površino sadovnjakov.

V okviru ribištva postaja akvakultura vse pomembnejša

Najpomembnejši del v slovenskem morskem gospodarskem ulovu so ribe (lani je bilo ulovljenih 69,8 tone). V panogi vzreje vodnih organizmov (akvakultura) pa večji del predstavlja vzreja sladkovodnih rib (v 2022 so jih vzredili 1.019,5 tone).

Lani je skupna količina ulovljenih ali vzrejenih vodnih organizmov (rib, rakov in mehkužcev) zadoščala za pripravo 3–4 obrokov1) na prebivalca.

Živilski izdelki dražji

Med lanskim in letošnjim septembrom so se cene živil v povprečju zvišale za skoraj 9 %. Najbolj, za 12 %, so se podražili zelenjava in sladki izdelki (sladkor, marmelada, med, čokolada in konditorski izdelki), sledilo je sadje (za 11 %). Pocenitve smo zaznali le v skupini olje in maščobe (za 9 %), pri kateri je bila v istem obdobju lani rast cen najvišja (za 34 %).

Lani v gospodinjstvih nastala manj kot polovica vse odpadne hrane

V prejšnjem letu je v gospodinjstvih nastalo okoli 70.000 ton odpadne hrane, ki zajema tako užitni kakor tudi neužitni del. Štiričlanska družina je tako v okviru svojega gospodinjstva zavrgla v povprečju 133 kg hrane oz. 365 g na dan. Večina te odpadne hrane, skoraj dve tretjini (63 %), je še vedno končala med mešanimi komunalnimi odpadki.

Velja dodati, da ob svetovnem dnevu hrane partnerji programa »Moja izbira = Veš, kaj ješ! 2.0« (Zveza potrošnikov Slovenije, Univerza v Mariboru Fakulteta za zdravstvene vede in Nacionalni inštitut za javno zdravje), ki ga sofinancira Ministrstvo za zdravje RS, najavljajo pobudo, namenjeno spodbujanju zdravega in trajnostnega načina življenja na univerzah.

43. svetovni dan hrane, tokrat poteka pod sloganom »Voda je življenje, voda je hrana. Nihče ne sme biti pozabljen.« Partnerji programa »Moja izbira = Veš, kaj ješ! 2.0.« zato skupaj s Študentsko organizacijo Slovenije začenjajo kampanjo promocije pitnikov na univerzah. Spodbujanje zdravih navad pri študentih je zelo pomembno.

Z namestitvijo pitnikov na univerzah želijo zmanjšati potrebo po ustekleničeni vodi, ki pogosto ustvarja odpadke in porablja energijo za proizvodnjo in prevoz. Študente zato spodbujajo k uporabi lastnih steklenic oziroma plastenk za vodo za večkratno uporabo, kar je priročno ter okolju in denarnici prijazno. Izpostavljajo ključno dejstvo: prebivalci Slovenije imamo srečo, da imamo na voljo kakovostno pitno vodo.

Top 4 argumenti za namestitev pitnikov:

Zdravstveni vidik: Pitniki spodbujajo zdrave izbire (Za žejo pij vodo) med študenti. Razpoložljivost sveže vode na fakultetah izboljša hidracijo in splošno počutje. Dovolj tekočine zagotavlja boljšo koncentracijo in boljše kognitivne funkcije, kar lahko izboljša njihovo akademsko uspešnost.

Trajnostni vidik: Pitna voda iz pitnika je trajnostna možnost v primerjavi z vodo v plastenkah. Uporaba pitnikov zmanjša količino plastičnih odpadkov, ki nastanejo na izobraževalnih ustanovah. Glede na globalno ozaveščenost o problemu plastičnih odpadkov uvedba pitnika kaže, da se fakultete zavedajo pomena trajnosti in prevzemajo odgovornost za zmanjševanje tovrstnih odpadkov.

Praktičnost: Pitniki ponujajo praktično in dostopno rešitev za študente. S seboj jim ni treba nositi težkih plastenk z vodo, saj lahko preprosto napolnijo bidon ali spijejo vodo na pitniku. To je še posebej uporabno med dolgimi predavanji, seminarji ali študijskimi srečanji, ko je pomembno, da imajo nemoten dostop do sveže vode.

Stroškovni vidik: Pitniki lahko zmanjšajo stroške za študente. Namesto plastenk vode ali drugih pijač lahko študenti za osvežitev redno uporabljajo pitnike. To je še posebej pomembno za socialno šibkejše študente, okoljsko ozaveščene in tiste, ki želijo zmanjšati svoje tekoče stroške. /LN/SURS/ZPS/