Frankfurt, 17. oktober 2023 –  Frankfurtski knjižni sejem je največja prireditev na svetu, povezana s knjigami, njihovim ustvarjanjem in usmerjanjem le teh med bralce. Začetki tega znamenitega sejma, posvečenega knjigam, segajo v leto 1949 z odprtjem prvega knjižnega sejma v nemškem mestu Frankfurta na Majni. Sejma, ki je nastal na pobudo nemških založb, tiskarjev in knjigarnarjev ter je z leti prerasel največjo svetovni sejem knjige in vsem kar je povezano z njo.

Program, že 75. sejma po vrsti pa je pomemben tudi zato, ker je naša država častna gostja Frankfurtskega knjižnega sejma, ki bo za obiskovalce svoja vrata odprl ta torek, 18. oktobra, in bo odprt do 22. oktobra.

Sejem je do 20. oktobra popoldne namenjen izključno strokovni javnosti, nato se odpira tudi za najširšo javnost, sklenil se bo 22. oktobra.

Naša država, kot častna gostja, pa ima tokrat priložnost predstaviti naše ustvarjalce, slovenski knjižni opus in ob tem dodati program, povezan s kulturno ustvarjalnostjo naše države. Svoje ustvarjalne dosežke bodo predstavili slovenski pesniki, pisatelji, misleci in drugi ustvarjalci, ki bodo pod geslom Satje besed predstavili bogato kulturo naše države.

In tu je nekaj poudarkov, kako Slovenijo vidijo, kot častno gostjo gostitelji in tudi to, kaj vse naj bi Slovenija na sejmu, od 18. do 22. oktobra, predstavila. Pa pojdimo po vrsti:

Častni gost Slovenija: Avtorji iz A-Ž

To bodo: Drago Jančar, Miljana Cunta, Aleš Šteger, Slavoj Žižek, Ana Marwan, Mojca Kumerdej, Goran Vojnović in še bi lahko naštevali: skupaj jih na 75. Frankfurtski knjižni sejem ali Frankfurter Buchmesse pričakujejo okoli 75 slovenskih avtorjev, pesnikov, filozofov, ilustratorjev in prevajalcev. V slovenskem paviljonu častnih gostov se bo zvrstilo več kot 70 dogodkov na temo slovenske literature in kulture. Paviljon častnih gostov bo poleg poezije in filozofije posvečen slovenski ljubezni do narave. Prvič bo častni gost predstavil tudi znanstvena vprašanja na odrih držav gostov z vznemirljivim programom o temah “poglobljenega branja” in umetne inteligence.

Jedro programa je Ljubljanski bralni manifest

V kolikšni meri branje spodbuja analitično razmišljanje? In kako se razlikujejo procesi v možganih, ko besedilo beremo na papirju ali na ekranu? Slovenija bo na več strokovnih dogodkih izpostavljala pomen tako imenovanega »globokega branja« oziroma »branja na višji ravni« in predstavljala v ta namen ustvarjen »Ljubljanski bralni manifest«, vključno z video sporočilom Margaret Atwood.

Slovenski založniki v razstaviščih

Na letošnjem Frankfurter Buchmesse se predstavlja več kot 30 razstavljavcev iz Slovenije. V hali 4.1 bo slovensko nacionalno stojnico poleg Javne agencije za knjigo RS zastopalo še 23 sorazstavljavcev. V hali 4.1 je na ogled tudi razstava slovenskih ilustratorjev in sodelovanje z organizacijo Illustrator*innen v hali 3.0. Slovenija je prisotna tudi v novem Strip centru v hali 6.1.

Izbor dogodkov

Z vrhunskim strokovnim programom v angleškem jeziku se bo Slovenija tudi več kot oddolžila mednarodni knjižni sejemski javnosti. Teme vključujejo spodbujanje branja, pomen in trženje “malih jezikovnih območij”, prevajanje in umetno inteligenco v literarnem sektorju.

Mojstri samozaložbe: kako to narediti izza boga

Na omizju se bosta srečala dva slovenska romantika, ki pišeta v nemščini in angleščini ter objavljata v samozaložbi na nemškem in ameriškem trgu. Panel bo razpravljal o njihovih pristopih pisanja, trženja in promocije ter odprl vprašanje, kako lahko avtorji razvijejo svoje marketinške veščine brez sodelovanja z založnikom in kako uspeti na trgu, ki je daleč od kraja njihovega bivanja. Igrajo: Zoe Ashwood, Sara Belin in Noah Charney.

Kako izmeriti, kaj je objavljeno in kaj prebrano?

Kateri so glavni razlogi, da tudi v EU ni zanesljive in sinhronizirane knjižne statistike? Zakaj bi bila takšna statistika koristna? Kateri bi bili indikatorji, ki bi merili vlogo knjige in knjižne industrije v sodobnih družbah? Panel bo raziskal današnjo zapleteno statistiko založništva. Nastopili bodo: Andre Breedt, Alma Čaušević Klemenčič, Miha Kovač, Rüdiger Wischenbart

Prevodi v Časih vojne

Čeprav so slovanski jeziki med seboj tesno povezani in so večinoma sestavljeni iz medsebojno povezanih kultur, njihovi (književni) odnosi niso vedno harmonični in trajni. Namesto tega pogosto nihajo med intenzivno interakcijo in medsebojno nezainteresiranostjo ali celo zavračanjem, vse do vojnih spopadov. Kaj to pomeni za avtorje, njihova dela in kulturo kot celoto? Nastopili bodo: Aleksandar Gatalica, Georgi Gospodinov, Drago Jančar, Mladen Vesković, Oksana Zabuzhko.

Zasloni, AI in ljudje

Še vedno obstajajo ključne razlike med besedili, ki jih pišejo ljudje, in AI. Kaj to pomeni za pisce? Kaj izgubimo in kaj pridobimo z uporabo AI? Razmisliti moramo tudi o tem, kako bo umetna inteligenca vplivala na nas kot bralce. Vlogo umetne inteligence v kreativnih procesih in pomen knjig v digitalni dobi bodo na sejmu raziskovali v pogovoru med raziskovalko Naomi S. Baron in pisateljico Majo Lunde.

LGBTIQA+ literatura iz Slovenije

Večkrat nagrajena slovenska avtorica Suzana Tratnik bo predstavila svoj roman Pontonski most, ki ponuja vpogled v klubsko in queer sceno v Ljubljani v 90. letih. Brane Mozetič je avtor, založnik in eden prvih gejevskih aktivistov v Sloveniji. Nedavno je izšel prevod izbora njegove poezije. Z avtorjema se bo pogovarjal bloger in literarni kritik Florian Valerius.

Novi grafični romani iz Slovenije

V Sloveniji so bila v zadnjem času številna klasična literarna dela predelana v grafične romane. Veliko jih je izšlo v nemškem prevodu Erwina Köstlerja, ki bo spregovoril o prevajanju prostorsko omejenih besedil. Ilustratorja Zoran Smiljanić in Jurij Devetak pa bosta razpravljala o izzivih prevajanja resničnih osebnosti, zgodovinskih tem in klasičnih del v podobe.

Poezija in filozofija za začetek dogodka

Na otvoritveni slovesnosti 75. Frankfurter Buchmesse (17. oktober 2023) bosta spregovorila nemški kancler Olaf Scholz in slovenska predsednica Nataša Pirc Musar. Druga častna govornika bosta Slavoj Žižek in Miljana Cunta. Filozof, psihoanalitik in kulturni kritik Slavoj Žižek je eden najvidnejših mislecev našega časa. Njegove knjige in publikacije so prevedene v več kot 20 jezikov. Pesnica, prevajalka in urednica Miljana Cunta je avtorica štirih zbirk poezije. Njene pesmi so bile nominirane za najpomembnejše slovenske pesniške nagrade.

Retro avantgarda svetovnega slovesa: Laibach

Slovenija v frankfurtsko Jahrhunderthalle pripelje svojo najslavnejšo skupino Laibach. Retroavantgardisti bodo 19. oktobra 2023 ob spremljavi Simfoničnega orkestra RTV Slovenija pod vodstvom iranskega dirigenta Navida Goharija predstavili “Alamut”, simfonični in multimedijski spektakel z literarnimi referencami. Alamut je delo, ki temelji na znani zgodbi iz Perzije iz enajstega stoletja. Je uspešnica v Sloveniji. Vstopnice za ta ekskluzivni nemški koncert so še na voljo.

Z naravo navdihnjena arhitektura s satasto strukturo in vonjem po rožmarinu

Paviljon častnih gostov (Forum, 1. nivo) je prostor, kjer se oblikuje geslo slovenskega knjižnega sejma »Satje besed«: Slovenski paviljon, ki ga je zasnoval slovenski arhitekturni biro Studio Sadar, naj bi postal prostor za izmenjavo idej. ki se nanašajo na znanje, kulturo in literaturo – vizualno in funkcionalno usmerjeno na geslo častnega gosta. V dveh avditorijih v obliki satja, poimenovanih po slovenskem pesniku Srečku Kosovelu in pisateljici Maruši Krese, bo vseh pet sejemskih dni potekal pester program. Oprema več kot 2000 kvadratnih metrov velikega paviljona se zgleduje po slovenski naravi in ​​topografiji ter je izdelana iz recikliranih ali recikliranih materialov, med katerimi so tudi dišeči grmi rožmarina.

In še kulturni program – Slovenija v mestu Frankfurt

Zaradi številnih razstav in dogodkov v Frankfurtu je program častnega gosta Slovenije doživetje, ki presega sam sejem. Künstler*innenhaus Mousonturm pripravlja cel festival z gledališčem, delavnicami, predstavitvami knjig in glasbo. Univerza Goethe gosti filozofsko debato “Ideologiekritik. Today!”, kjer se Slavoj Žižek, Alenka Zupančič in Mladen Dolar srečajo s teoretikoma Frankfurtske šole Rainerjem Forstom in Martinom Saarom. Pred Schirnom instalacija Maruše Sagadin združuje elemente arhitekture, kiparstva in slikarstva. Na Portikusu bo potekal festival umetniške knjige HOW(EVER). Druga prizorišča za dogodke in razstave vključujejo: Fotografie Forum Frankfurt , Archäologisches Museum Frankfurt in LiteraturBahnhof v Haus des Buches.

In glede na zapisano s strani organizatorja največje svetovne knjižne prireditve, in sicer, da je to 75-krat odlična zgodba, da je to 75-krat dragoceno srečanje knjižnih ustvarjalcev iz vsega sveta, da je to 75-krat družbenopolitični oder in tudi, da je to 75-krat prikazana zvezda kulture s poudarkom na knjigi, velja dodati še, da je to 75-poglavje, kjer se odru izbrancev tokrat ima možnost predstaviti Slovenija, in sicer kot ena od glavnih igralk na odru izbranih. Upati je, da bo to znala ustrezno in odmevno izrabiti za predstavitev naše knjige in kulture – tako pa je predvideno, da bo./ATS/FBM/