Slovenija, 17. oktober 2023 – 17. oktober, mednarodni dan boja proti revščini. Kot ugotavlja statistična analiza SURS, je stopnja tveganja revščine v Sloveniji med najnižjimi v EU-27, po višini praga tveganja revščine pa se je država uvrstila v sredino. Tudi osebe z dohodki, nižjimi od tega praga, razmeroma visoko ocenjujejo splošno zadovoljstvo z življenjem. Seveda je to statistična analiza, ki pa ljudem, katere revščina neposredno zadeva ne pomeni veliki. Je epa res, da ta kaže stanje nekega okolje, v tem primeru stanje v naši državi in tudi stanja v članicah EU.

Kaj sploh je revščina?

Statistični uradi držav članic EU merimo t. i. relativno revščino – ugotavljamo, koliko ljudi je izpostavljenih tveganju revščine oz. je revnih v primerjavi z drugimi. Kot relativno revni so opredeljeni tisti, ki si zaradi nizkega dohodka ne morejo privoščiti načina življenja, običajnega za družbo, v kateri živijo. Tako ne moremo reči, da so vse osebe pod pragom tveganja revščine tudi v resnici (absolutno) revne. Zato primerjamo več kazalnikov, ki odražajo kakovost življenja ljudi. Na izračune pa ne vplivata ne premoženje gospodinjstev ne gibanje cen.

Po višini praga tveganja revščine približno v sredini EU-27

827 EUR na mesec je lani znašal prag tveganja revščine v Sloveniji.

Z višino praga tveganja revščine se Slovenija uvršča približno v sredino EU-27. Najvišji je bil ta prag v Luksemburgu, najnižji v Bolgariji. Razmerje med najnižjim in najvišjim pragom v EUR je bilo 1 proti 8,4, merjeno v standardih kupne moči (SKM), tj. s kazalnikom, ki izloči razlike v ravni cen med državami, pa 1 proti 3,4.

Stopnja tveganja revščine med najnižjimi v celotnem obdobju merjenja

Tveganju revščine je bilo v prejšnjem letu izpostavljenih 12,1 % ali 251.000 prebivalcev Slovenije. Njihovi dohodki na odraslega člana gospodinjstva so bili nižji od 827 EUR na mesec.

Stopnja tveganja revščine je bila torej 12,1-odstotna ali za 1,4 odstotne točke nižja kot pred desetletjem. Najnižja je bila v 2009, tik pred začetkom finančne krize (11,3-odstotna), najvišja v 2013 in 2014 (14,5-odstotna), od takrat spet počasi upada.

Delež ljudi, izpostavljenih tveganju revščine, med najmanjšimi v EU

Z dohodki, nižjimi od praga tveganja revščine, je lani v EU-27 živelo 16,5 % ali približno 73 milijonov ljudi. Na Češkem je bil delež takih najmanjši (10,2 %), v Bolgariji pa največji (22,9 %). V Sloveniji je bil razmeroma nizek. Nižji ali enak je bil le v dveh članicah EU-27 (Madžarski in Češki).

Stopnja resne materialne in socialne prikrajšanosti v zadnjem letu najnižja

Lani je stopnja resne materialne in socialne prikrajšanosti znašala 1,4 %. Od začetka merjenja v letu 2014 se je znižala za 4,8 odstotne točke. V gospodinjstvih, v katerih si zaradi omejenih finančnih virov niso mogli privoščiti najmanj 7 od 13 elementov prikrajšanosti, je torej živelo 29.000 prebivalcev Slovenije, od tega približno 17.000 z dohodki pod pragom tveganja revščine in približno 12.000 z dohodki nad tem pragom.

Splošno zadovoljstvo z življenjem v Sloveniji visoko ocenjeno tudi med osebami z dohodki pod pragom tveganja revščine

Med osebami z dohodki pod pragom tveganja revščine, starimi vsaj 16 let, je bilo lani 23 % takih, ki so bile kljub nizkim dohodkom zelo zadovoljne s svojim življenjem; toliko jih je namreč svoje zadovoljstvo z življenjem na splošno ocenilo z najvišjima ocenama (9 ali 10).

Takih, ki so izbrale najnižje štiri ocene (od 0 do 4), je bilo 7 % (3 % tudi med osebami z dohodki nad pragom tveganja revščine). Osebe z dohodki pod pragom tveganja revščine so svoje splošno zadovoljstvo z življenjem povprečno ocenile s 7,1, osebe nad pragom pa s 7,7.

V zadnjem desetletju se je povečal delež oseb z višjimi ocenami (od 7 do 10) splošnega zadovoljstva z življenjem in zmanjšal delež oseb z nižjimi ocenami (od 0 do 6). Povprečna ocena splošnega zadovoljstva z življenjem se je pri osebah z dohodki pod pragom tveganja revščine zvišala za 1 odstotno točko, pri osebah nad pragom pa za 0,5 odstotne točke.

Dostopnost večine izbranih dobrin razmeroma visoka tudi med osebami z dohodki pod pragom tveganja revščine

Razmeroma visok delež oseb z dohodki pod pragom tveganja revščine, starih vsaj 16 let (nad 75 %), lahko zamenja ponošena oblačila z nakupom novih, se vsaj enkrat na mesec druži s prijatelji ali sorodniki ob pijači ali pri kosilu/večerji, skoraj vsak teden porabi manjši znesek denarja zase in zase uporablja dostop do interneta od doma, medtem ko se jih plačljivih prostočasnih aktivnosti udeležuje 23 %.

Teh dobrin oz. aktivnosti si zaradi finančnih razlogov ne more privoščiti od 2 do 25 % oseb, starih vsaj 16 let, ki živijo z dohodki pod pragom tveganja revščine, in do 6 % enako starih oseb nad tem pragom. Preostali teh dobrin ne potrebujejo oz. se aktivnosti ne udeležujejo zaradi drugih, nefinančnih razlogov.

Splošno zdravstveno stanje oseb pod pragom tveganja revščine in nad njim različno

Dohodkovni položaj posameznikov po izsledkih mnogo raziskav vpliva tudi na zdravje, saj višji dohodek omogoča boljši dostop do zdravstvenih storitev in skrb za zdravje. Lani je svoje splošno zdravstveno stanje ocenilo kot zelo dobro ali dobro 51 % oseb pod pragom tveganja revščine, starih vsaj 16 let, in 70 % oseb nad tem pragom, medtem ko ga je kot slabo ali zelo slabo ocenilo 15 % oseb pod pragom in 6 % oseb nad pragom tveganja revščine.

V zadnjem desetletju se je najbolj znižal delež oseb z dohodki pod pragom tveganja revščine, ki so ocenile svoje splošno zdravstveno stanje kot slabo ali zelo slabo, in sicer za 10 odstotnih točk (s 25 na 15 %).

Gospodinjstva tako pod pragom tveganja revščine kot tudi tista nad tem pragom lažje shajajo s svojim dohodkom kot pred desetletjem

Delež gospodinjstev, ki so s svojimi dohodki mesec preživela brez težav (lahko oz. zelo lahko), se je med tistimi nad pragom tveganja revščine v primerjavi z desetletjem prej povečal za 12 odstotnih točk (na 27 %), med tistimi pod pragom pa za 8 odstotnih točk (na 13 %).

Gospodinjstev, ki so s svojimi dohodki mesec preživela s težavami (težko oz. zelo težko), je bilo med tistimi nad pragom tveganja revščine 11 % oz. za 13 odstotnih točk manj, med tistimi pod pragom pa 36 % ali za 25 odstotnih točk manj./LN/Vir: SURS/