Slovenija, 12. december 2023 – Vredno je vedeti, da je slovensko gospodarstvo močno internacionalizirano predvsem pri mednarodni trgovini z blagom kaže analiza, ki jo je pripravil Statistični urad RS. Ta kaže, da so tuje neposredne naložbe večje od neposrednih naložb v tujini. In kaže tudi, da so podjetja pod tujim nadzorom ustvarila več kot četrtino dodane vrednosti. Evropa prevladuje po vseh kazalnikih ekonomske globalizacije.

Ključne statistike za 2022:

• Vrednost izvoza je dosegla 94,1 % BDP, vrednost uvoza pa 91,9 % BDP.

• Tržna integracija je pri blagu znašala 76,6 %, pri storitvah pa 16,4 %.
• Tuje neposredne naložbe v Sloveniji so bile vredne 35,4 % BDP, naložbe Slovenije v tujini pa 15,1 % BDP.

Ključne statistike za 2021:

• Tuja notranja podjetja so ustvarila tretjino (32,9 %) prihodkov od prodaje, več kot četrtino dodane vrednosti (27,3 %) in 22,6 % zaposlitev.

• Tudi približno polovico vrednosti izvoza (48,0 %) in uvoza (53,0 %) so ustvarila podjetja pod tujim nadzorom.

Po tržni integraciji v blagu Slovenija pri vrhu med državami članicami EU, po tržni integraciji v storitvah na sredi

Vrednost izvoza blaga in storitev je leta 2022 predstavljala 94,1 % BDP, vrednost uvoza blaga in storitev pa 91,9 % BDP. To sta bili najvišji vrednosti tega kazalnika do zdaj, višje kot v prejšnjih letih je izkazovala tudi večina preostalih držav članic EU. Med temi se je Slovenija pri izvozu uvrstila na sedmo mesto, pri uvozu pa na osmo, podobno kot v prejšnjih letih.  

K višjim vrednostim tega kazalnika za Slovenijo je ponovno več kot storitvena menjava prispevala blagovna. Vrednost kazalnika tržne integracije v blagu (povprečje izvoza in uvoza blaga, izraženo kot delež BDP) je bila s 76,6 % tretja najvišja v EU (za Slovaško in Madžarsko). Po kazalniku tržne integracije v storitvah (povprečje izvoza in uvoza storitev, izraženo kot delež BDP), znašal je 16,4 %, se je Slovenija med državami članicami EU uvrstila na sredino oz. na 13. mesto, enako kot leto pred tem.

Tuje neposredne naložbe v Sloveniji so bile vredne več kot dvakrat toliko kot slovenske naložbe v tujini

Stanje neposrednih tujih naložb v Sloveniji je konec leta 2022 prvič preseglo vrednost 20 milijard EUR (20,2 milijarde EUR), kar je bilo za 7,6 % več kot leto prej. S to vrednostjo je stanje tujih neposrednih naložb predstavljalo 35,4 % BDP.

Neposredne naložbe Slovenije v tujini so konec prejšnjega leta znašale 8,6 milijarde EUR, kar je bila prav tako najvišja vrednost do zdaj oz. za 9,2 % več kot konec leta 2021. Izraženo kot delež BDP so obsegale 15,1 %.

Tuja notranja podjetja ustvarila tretjino prihodkov od prodaje

Leta 2021 je v Sloveniji delovalo 185.664 aktivnih podjetij (po metodologiji raziskovanja Tuja notranja podjetja), od tega jih je bilo 7.748 oz. 4,2 % pod večinskim tujim nadzorom. Kljub majhnemu deležu po številu so bila ta podjetja gospodarsko pomembna. Tuja notranja podjetja so namreč ustvarila tretjino (32,9 %) vseh prihodkov od prodaje v Sloveniji, prispevala več kot četrtino (27,3 %) dodane vrednosti ter tudi zaposlovala več kot petino (22,6 %) vseh zaposlenih in samozaposlenih oseb.

Pod nadzorom zunaj Evrope okoli desetina tujih notranjih podjetij

Po nadzoru tujih notranjih podjetij je leta 2021 močno prevladovala Evropa, saj je bilo 90,5 % vseh tujih notranjih podjetij pod nadzorom iz evropskih držav, 47,8 % iz držav članic EU in 42,7 % iz drugih evropskih držav. Podjetja pod nadzorom iz držav članic EU so ustvarila približno dve tretjini prihodkov od prodaje, dodane vrednosti in zaposlitev vseh tujih notranjih podjetij, podjetja pod nadzorom iz preostalih evropskih držav pa okoli petino (17,6 % prihodkov, 21,6 % dodane vrednosti, 20,4 % zaposlenih). 

Pod nadzorom iz Azije je bilo 4,7 % tujih notranjih podjetij, ustvarila so 10,1 % prihodkov in 6,7 % dodane vrednosti ter zaposlovala 7,0 % zaposlenih v teh podjetjih. Nekoliko manjši je bil izkupiček podjetij pod ameriškim nadzorom – teh je bilo 3,5 %, ustvarila pa so 5,7 % prihodkov in 6,6 % dodane vrednosti ter 5,3 % zaposlitev vseh tujih notranjih podjetij. Deleži navedenih kazalnikov za podjetja pod nadzorom iz Oceanije in polarnih regij ali Afrike so bili nižji od 1 %.

Tudi pri blagovni menjavi velik pomen tujih podjetij in povezovanja znotraj Evrope

Podjetja pod tujim nadzorom so bila hkrati zelo pomembna pri mednarodni trgovini z blagom, saj so v 2021 ustvarila približno polovico vrednosti izvoza (48,0 %) in uvoza (53,0 %), čeprav jih je bilo med izvozniki in uvozniki manj kot 10 %. Slovenska mednarodno povezana podjetja (v večinski slovenski lasti s podružnico v tujini) so ustvarila 20,4 % izvoza in 16,9 % uvoza.

Podobno kot pri nadzoru tujih notranjih podjetij je tudi pri blagovni menjavi prevladovalo povezovanje znotraj Evrope, večina skupnega izvoza (91,3 %) in uvoza (81,6 %) blaga je bila namreč opravljena na tej celini. Pri tem je bilo okoli dve tretjini blagovne menjave ustvarjene z državami članicami EU. Pri uvozu je bila pomembna tudi Azija s 15,9-odstotnim deležem slovenskega uvoza, delež izvoza v to skupino držav pa je znašal 4,7 %. V Ameriko je bilo izvoženega 2,8 % blaga, od tam uvoženega pa 1,3 % blaga. Afrika je imela pri obeh tokovih približno 1-odstotni delež, Avstralija in Oceanija pa manj kot 0,5 %./LN/Vir:SURS/

Struktura izbranih kazalnikov za tuja notranja podjetja po skupinah držav glede na državo nadzora, 2021

	podjetja	prihodki od prodaje	dodana vrednost	zaposlene in samozaposlene osebe
Evropa	90,5	83,8	86,2	87,2
EU-27	47,8	66,2	64,6	66,8
druge evropske države	42,7	17,6	21,6	20,4
Azija	4,7	10,1	6,7	7,0
Amerika	3,5	5,7	6,6	5,3
Afrika	0,9	0,0	0,1	0,0
Oceanija in polarne regije	0,4	0,4	0,4	0,5

Struktura blagovne menjave po skupinah držav, 2021

	izvoz	uvoz
Evropa	91,3	81,6
EU-27	66,8	65,3
druge evropske države	24,5	16,3
Azija	4,7	15,9
Amerika	2,8	1,3
Afrika	0,9	1,0
Avstralija in Oceanija	0,3	0,0