Slovenija, 24. januar 2024 – Generalna skupščina Združenih narodov je 24. januar razglasila za mednarodni dan izobraževanja. S tem želi poudariti vlogo izobraževanja za mir in razvoj. Izobraževanje je človekova pravica, javno dobro in javna odgovornost. Pogledali smo, kaj nam o slovenskem šolskem izobraževanju pove statistika.
V Sloveniji je bilo v šolskem letu 2022/2023 v vrtce vključenih 84,6 % otrok (1–5 let), v srednje šole 90,0 % dijakov (15–18 let), v terciarno izobraževanje pa 48,2 % mladih (19–24 let). Delež odraslih v starosti 25–69 let, vključenih v formalno ali neformalno izobraževanje, je znašal 39,5 %.
V prejšnjem šolskem letu je bilo:
992 vrtcev 86.177 otrok 13.564 vzgojiteljev in pomočnikov vzgojiteljev
819 osnovnih šol 197.062 učencev 18.610 učiteljev
155 srednjih šol 77.462 dijakov 6.226 učiteljev
185 višje- in visokošolskih 79.987 študentov 5.890 pedagoških delavcev zavodov
Število otrok, vpisanih v vrtce, narašča
V šolskem letu 2022/23 je bilo v vrtec vključenih 86.177 otrok ali 84,6 % vseh otrok v starosti 1–5 let. To je za 17,4 odstotne točke več kot pred 15 leti oz. v šolskem letu 2007/08. Predšolsko vzgojo je izvajalo 992 vrtcev in njihovih enot, od tega 869 javnih in 123 zasebnih. Velika večina otrok je obiskovala javne vrtce (94 %).
Delež 7-letnikov največji v zasavski statistični regiji
Otroci v Sloveniji vstopajo v osnovno šolo v letu, ko dopolnijo šest let. Nekateri pa zaradi različnih razlogov šolanje začnejo leto pozneje kot vrstniki. V šolskem letu 2022/23 je bilo med prvošolci 12 % sedemletnikov. To je bilo za 4 odstotne točke več kot v šolskem letu 2016/17. Delež 7-letnikov, ki so prvič prestopili šolski prag, je bil največji v zasavski statistični regiji (15 %), najmanjši pa v jugovzhodni Sloveniji (7 %).
Najmanj dijakov v nižjem poklicnem izobraževanju
V srednješolsko izobraževanje je bilo vključenih 90,0 % mladih (15–18 let). Največ dijakov je bilo vpisanih v srednje tehniško in drugo strokovno izobraževanje (47,1 %), sledili so srednje splošno izobraževanje (35,5 %), srednje poklicno (15,9 %) ter nižje poklicno izobraževanje (1,5 %). Dijakinje so prevladovale na vseh posameznih področjih izobraževanja, razen pri informacijski in komunikacijski tehnologiji (IKT) ter tehniki, proizvodnih tehnologijah in gradbeništvu.
Med 16.100 diplomanti 59 % žensk
V višješolsko in visokošolsko izobraževanje je bilo v prejšnjem študijskem letu vključenih 48,2 % mladih (19–24 let). V 2022 je terciarno izobraževanje uspešno zaključilo 16.111 diplomantk in diplomantov, od tega 59 % žensk. 68 % jih je pridobilo izobrazbo 1. stopnje. Povprečna starost ob zaključku visokošolskega izobraževanja je bila 27,0 leta.
Vključenost v izobraževanje s starostjo upada
Delež odraslih v starostni skupini 25–69 let, vključenih v formalno ali neformalno izobraževanje, je v letu 2022 po samooceni znašal 39,5 %. Najvišji je bil med osebami, starimi 35–49 let (48 %), najnižji pa med 65–69-letniki (15 %).
- Šesti mednarodni dan izobraževanja bomo 24. januarja 2024 obeležili pod sloganom »Učenje za trajni mir«.
Svet je priča porastu nasilnih konfliktov, vzporedno z alarmantnim porastom diskriminacije, rasizma, ksenofobije in sovražnega govora. Vpliv tega nasilja presega vse meje, ki temeljijo na zemljepisu, spolu, rasi, veri, politiki, zunaj in na spletu. Aktivno zavzemanje za mir je danes bolj nujno kot kadarkoli: izobraževanje je osrednjega pomena za ta prizadevanja, kot je poudarjeno v Priporočilu Unesca o izobraževanju za mir, človekove pravice in trajnostni razvoj . Učenje za mir mora biti transformativno in pomagati opolnomočiti učence s potrebnim znanjem, vrednotami, stališči ter veščinami in vedenjem, da postanejo posredniki miru v svojih skupnostih. Unesco letošnji mednarodni dan izobraževanja posveča ključni vlogi, ki jo imata izobraževanje in učitelji pri boju proti sovražnemu govoru , pojavu, ki se je v zadnjih letih močno razširil z uporabo družbenih medijev in uničil strukturo naših družb. /LN/Vir: SURS/