Ljubljana, 14. februar 2024 – Potem ko je Ministrstva za zdravje natočilo Zdravniški zbornici Slovenije (ZZS), da ta pripravi projekcije za delo bolnišnic v času umika soglasji zdravnikov za delo preko zakonskih omejitev (40+8 ur), se je, včeraj, sestal odbor za bolnišnično in specialistično zdravstvo Zdravniške zbornice Slovenije na izrednem srečanju s strokovnimi direktorji slovenskih bolnišnic in v sodelovanju z Glavnim odborom Slovenskega zdravniškega društva preučil stanje.

Kot so sporočili iz ZZS, se število umikov soglasij zdravnikov spreminja, dnevno pa še prihaja do dodatnih odločitev zdravnikov, da bi delali le 40+8 ur. Kot je ugotovljeno, zdravniki v več zavodih že zdaj opravljajo prekomerno delo brez podpisanih soglasij in bi tako lahko praktično takoj prenehali opravljati delo, ko presegli obseg dela v času 40+8 ur.

Ve se, da so praktično vse bolnišnice v Sloveniji življenjsko odvisne od pogodbenih specialistov iz drugih zdravstvenih zavodov in svojih zaposlenih, ki s svojim delom več kot 40-urnega delovnega tednika omogočajo, da se bolnišnice vsaj približajo izvajanju nujne medicinske pomoči in pogodbenim letnim obveznostim bolnišnic do načrta Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Ob tem dodajajo, da velika večina zdravnikov ne dela pri drugem delodajalcu izven javnega zdravstva, temveč z nadurnim delom zagotavljajo neprekinjeno zdravstveno varstvo (NZV) v lastni bolnišnici.

Zaradi napovedanih umikov soglasij za nadurno dela zdravnikov je ogroženo NZV (neprekinjeno zdravstveno varstvo), saj bo v regijskih bolnišnicah ob doslednem upoštevanju zakonskih omejitev najkasneje šesti dan po uveljavitvi umika soglasij zmanjkalo zdravniškega osebja, kar se bo vsak nadaljnji dan samo še stopnjevalo. Vsa nenujna elektivna dejavnost se bo deloma zmanjšala in nato postopno ugašala,  saj se bodo zdravniki predodeljevali v zagotavljanje NZV. Posledično to lahko pomeni premik pacientov tako v urgentne službe kot v obe terciarni bolnišnici, ki nista v tolikšni meri odvisni od zunanjih zdravnikov. Pričakuje se domino efekt zmanjševanja storitev po bolnišnicah. Kakovost storitev bo padla, zaradi pomanjkanja osebja se bodo ob doslednem upoštevanju omejitev delovne zakonodaje zapirali celo pediatrični oddelki in posamezne porodnišnice.

Kot ugotavljajo dodatno zaskrbljenost povzroča možnost, da po zaključku stavke veliko zdravnic in zdravnikov ne bo želelo ponovno podati soglasja za več kot 40+8 oziroma neprekinjeno delo 16 ur. Večina zdravnikov dežurstev ne jemlje kot možnost dodatnega (nekonkurenčnega) prihodka, temveč kot neljubo obremenitev. Ostali bodo na evropski direktivi o delovnem tedniku, ki velja od 2020 dalje, kar bo paraliziralo javno zdravstvo. Sedaj preživi zahvaljujoč nadurnem delu zdravnic in zdravnikov v javnem zdravstvu.

Na podlagi navedenega Odbora za bolnišnično in specialistično zdravstvo pri Zdravniški zbornici Slovenije ugotavlja, da ni mogoče pripraviti naročenega načrta za delo v napovednih pogojih dela. Zato so prosili za navodila Ministrstva za zdravje, kako nadomestiti izpadle programe, saj je glede na obstoječe kadre ob prenehanju kršitev zakonskih omejitev o delovnih obveznostih nemogoče načrtovati varne rešitve za prebivalce Slovenije. Zato je nujno, da se odgovorno pristopi k dogovoru s sindikatom in vloži vse napore v končanje stavke.

Sodeč, po navedenem bi se tako Ministrstvu za zdravje, predvsem pa vlada takoj morala lotiti razreševanje vprašanji, ki povzročajo stavko zdravnikov. Dejstvo je, to velja dodati, da s politikantskimi pozivi, da morajo zdravniki razumeti sodržavljane, ki potrebujejo njihovo pomoč, ni mogoče razreševati odprtih vprašanj med zdravniki in vlado. Je pa res, tako prvih kot drugih na račun zdravstvene nege potrebnih državljanov. In kdo koga plačuje pa se tudi ve!/LN/ Vir za objavo – Zdravniška zbornica Slovenije/