Slovenija, 29. februar 2024 – Lani je bilo v Sloveniji energetsko revnih 62.000 gospodinjstev, kar je enako kot leto prej, v njih pa je živelo približno 109.000 oseb oz. 7.000 več kot v 2022.

Delež energetsko revnih gospodinjstev enak kot leto prej

Energetska revščina gospodinjstev je bila lani 7,2-odstotna. V primerjavi z letom prej se ta delež ni spremenil. Energetsko revnih je bilo približno 62.000 gospodinjstev, v njih pa je živelo okoli 109.000 oseb oz. 7.000 oseb več kot v 2022.

Med energetsko revnimi gospodinjstvi je bilo v primerjavi z letom prej manj enočlanskih in dvočlanskih brez vzdrževanih otrok, več pa veččlanskih gospodinjstev z vzdrževanimi otroki.

Energetska revščina postopno upada

Primerjava v daljšem časovnem obdobju kaže, da se energetska revščina postopno zmanjšuje, najmanjša je bila v 2021. Med letoma 2014 in 2023 se je delež energetsko revnih gospodinjstev zmanjšal približno za tretjino ali za 26.000 gospodinjstev.

Delež energetsko revnih največji med enočlanskimi gospodinjstvi

Lani je bil delež energetsko revnih gospodinjstev največji med enočlanskimi gospodinjstvi (14,6 %), pri tistih s starejšimi člani (65 let ali več) višji (17,0 %) kot pri tistih z mlajšimi (12,3 %). Med gospodinjstvi z vzdrževanimi otroki je bil ta delež največji pri enostarševskih gospodinjstvih z vsaj enim vzdrževanim otrokom (9,0 %), pri vseh drugih gospodinjstvih z vzdrževanimi otroki pa je bil nižji od 5 %.

Po drugi strani je bil delež energetsko revnih gospodinjstev najmanjši med veččlanskimi (vsaj tričlanskimi) gospodinjstvi brez vzdrževanih otrok (2,0 %), sledili so starejši pari brez vzdrževanih otrok (3,2 %), gospodinjstva dveh odraslih z dvema vzdrževanima otrokoma (3,3 %) in gospodinjstva vsaj treh odraslih z vzdrževanimi otroki (3,3 %).

Delež energetsko revnih gospodinjstev najnižji v gorenjski statistični regiji, najvišji v primorsko-notranjski

Lani se je delež energetsko revnih gospodinjstev gibal od 3,8 % v gorenjski statistični regiji do 14,0 % v primorsko-notranjski. V zahodni Sloveniji je bil precej nižji (5,1 %) kot v vzhodni Sloveniji (9,2 %). V primerjavi z letom prej se je povečal v šestih od osmih statističnih regij vzhodne Slovenije in v eni od štirih statističnih regij zahodne Slovenije, v preostalih petih regijah pa se je znižal.

Najpogostejši vzrok neustrezne bivanjske razmere

K uvrstitvi gospodinjstva pod pragom tveganja revščine med energetsko revna so v največjem deležu prispevale neustrezne bivanjske razmere, kot so težave s puščajočo streho, vlažnimi stenami/tlemi/temelji ali trhlimi okenskimi okvirji/tlemi v stanovanju, sledile so zamude s plačili stanovanjskih stroškov (vode, elektrike, ogrevanja itd.), v najmanjšem deležu pa je bil vzrok nezmožnost zagotavljanja primerno ogrevanega stanovanja.

V primerjavi z letom 2022 se je zmanjšal delež gospodinjstev, ki so zaradi finančne stiske zamujala s plačili stanovanjskih stroškov (za 0,2 odstotne točke), deleži gospodinjstev, izpostavljenih preostalim trem elementom energetske revščine, pa so se povečali: delež gospodinjstev pod pragom tveganja revščine za 0,8 odstotne točke, delež gospodinjstev, ki si finančno niso bila zmožna zagotoviti primerno ogrevanega stanovanja, za 0,9 odstotne točke, delež gospodinjstev, ki so živela v neustreznih bivanjskih razmerah, pa za 1,1 odstotne točke.

V obdobju 2014–2023 je bilo manj gospodinjstev izpostavljenih trem od štirih elementov, na katerih temelji izračun energetske revščine: delež gospodinjstev, ki so zaradi finančne stiske zamujala s plačili stanovanjskih stroškov, se je zmanjšal za dve tretjini, delež gospodinjstev, ki si finančno niso bila zmožna zagotoviti primerno ogrevanega stanovanja, in delež gospodinjstev, ki so živela v neustreznih bivanjskih razmerah, pa sta upadla za več kot tretjino (prvi za 36 %, drugi za 37 %). Po drugi strani se je delež gospodinjstev pod pragom tveganja revščine v istem obdobju nekoliko povečal (za 2 %)./LN/Vir: SURS/