Slovenija, 18. marec 2024 – Medtem, ko Slovenija prosilcem za mednarodno zaščito, to je osebam, ki so državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva in ki so v Republiki Sloveniji podali prošnjo za mednarodno zaščito zagotavlja materialno oskrbo ter pomaga pri uresničevanju njihovih pravic (no piše, da tudi dolžnosti, a se ne navaja katerih) statistika kaže, da je takšnih prosilcev v Sloveniji vse več. To pa pomeni, da so obstoječi nastanitveni azilni centri prepolni in je potrebno najti nove.
Medtem, ko ilegalni migranti dokaj nemoteno prehajajo mejo in se ne obremenjujejo preveč s problemi, ki jih resnici na ljubo, imajo predvsem Slovenci sami s sabo, je vlada odločila, da bo odprla dve začasni enoti azilnega doma v Središču ob Dravi in na Obrežju, ne da bi zato vprašala kaj o tem mislijo tam živeči prebivalci, ali vsaj lokalna skupnost.
Ob tem (ne)urejenem stanju pa sta se nedavno (9. 2. 2024 – javna objava na vladni strani) državna sekretarka Tina Heferle in direktorica Urada Vlade Republike Slovenije za oskrbo in integracijo migrantov mag. Katarina Štrukelj, ob udeležili ministrske konference o vključevanju tujcev v državah članicah Evropske unije, ki jo je v Mechelenu v Belgiji organiziralo belgijsko predsedstvo v Svetu Evropske unije. A sta tam naši predstavnici poročali, da Republika Slovenija spada med države članice, ki vključevanju tujcev namenja vedno večjo pozornost.
Kako vključujemo tujce omenjena objava ne navaja. Ob tem je zanimivo, da v doma objavljenih dokumentih nikjer ni jasnih objav o rezultati t.i. vključevanja migrantov pri nas.
In še podatki policije kako migranti polnijo našo državo ali pa se odpravljajo preko nje v druge članice EU- Po podatkih Policije je v obdobju od 1. 1. 2024 do 29. 2. 2024 bilo obravnavanih 6.415 nedovoljenih vstopov v državo (v istem obdobju 2023, 5.234 nedovoljenih vstopov). Najpogosteje so bili obravnavani državljani Sirije, Maroka in Afganistana.
| Mejna država | 2023 | 2024 | |
| Skupaj | 5.234 | 6.415 | |
| Avstrija | Skupaj | 28 | 26 |
| Sirija | 0 | 4 | |
| Bosna in Hercegovina | 1 | 3 | |
| Kosovo | 2 | 3 | |
| Nigerija | 1 | 2 | |
| Ukrajina | 2 | 2 | |
| Indija | 1 | 1 | |
| Rusija | 1 | 1 | |
| Južna Koreja | 0 | 1 | |
| Egipt | 0 | 1 | |
| Litva | 0 | 1 | |
| Ostali | 20 | 7 | |
| Hrvaška | Skupaj | 4.859 | 6.211 |
| Sirija | 147 | 2.745 | |
| Maroko | 587 | 799 | |
| Afganistan | 1.111 | 782 | |
| Turčija | 113 | 395 | |
| Rusija | 526 | 199 | |
| Bangladeš | 140 | 194 | |
| Nepal | 151 | 150 | |
| Egipt | 7 | 114 | |
| Indija | 392 | 109 | |
| Pakistan | 200 | 107 | |
| Ostali | 1.485 | 617 | |
| Italija | Skupaj | 227 | 119 |
| Kitajska | 8 | 14 | |
| Makedonija | 13 | 12 | |
| Albanija | 16 | 11 | |
| Maroko | 9 | 10 | |
| Srbija | 6 | 6 | |
| Bangladeš | 6 | 4 | |
| Indija | 1 | 2 | |
| Kosovo | 6 | 2 | |
| Rusija | 5 | 2 | |
| Gruzija | 1 | 2 | |
| Ostali | 156 | 54 | |
| Madžarska | Skupaj | 120 | 59 |
| Pakistan | 18 | 15 | |
| Bangladeš | 30 | 12 | |
| Albanija | 4 | 8 | |
| Šrilanka | 3 | 5 | |
| Maroko | 22 | 4 | |
| Afganistan | 1 | 2 | |
| Moldavija | 6 | 2 | |
| Turčija | 1 | 1 | |
| Ukrajina | 0 | 1 | |
| Indija | 3 | 1 | |
| Ostali | 32 | 8 |
Največ nedovoljenih vstopov sta obravnavali PU Novo mesto 82,3 %, sledita PU Koper s 4,7 % in PU Maribor tudi s 4,7% ter PU Ljubljana s 4,6%.
Izraženih je bilo 6.161 namer podaje prošenj za mednarodno zaščito, v letu 2023 jih je bilo evidentiranih 4.763.
Nedovoljeno prebivanje
Zaradi nedovoljenega prebivanja je bilo obravnavanih 224 tujcev, v istem obdobju leta 2023 pa 442. Strukturo kršitev po državljanstvu prikazujemo v spodnji tabeli:
| Mejna država / Državljanstvo | 2023 | 2024 |
| Skupaj | 442 | 224 |
| Moldavija | 117 | 46 |
| Albanija | 45 | 39 |
| Srbija | 47 | 32 |
| Makedonija | 81 | 26 |
| Kosovo | 12 | 16 |
| Turčija | 14 | 15 |
| Bosna in Hercegovina | 52 | 14 |
| Indija | 1 | 7 |
| Egipt | 0 | 7 |
| Bangladeš | 0 | 4 |
| Ostali | 73 | 18 |
Vračanje oseb tujim varnostnim organom
Na podlagi mednarodnih sporazumov smo tujim varnostnim organom izročili 21 oseb, v istem obdobju leta 2023 pa 60 oseb. Največ oseb je bilo izročenih hrvaškim varnostnim organom. Strukturo vrnjenih po državljanstvu in lokaciji vračanja prikazujemo s spodnjo tabelo:
| Mejna država / Državljanstvo | 2023 | 2024 |
| Skupaj | 60 | 21 |
| Sirija | 1 | 4 |
| Kosovo | 5 | 3 |
| Severna Makedonija | 1 | 3 |
| Srbija | 3 | 2 |
| Bosna in Hercegovina | 3 | 1 |
| Albanija | 3 | 1 |
| Turčija | 3 | 1 |
| Irak | 0 | 1 |
| Kitajska | 14 | 1 |
| Velika Britanija | 0 | 1 |
| Ostali | 27 | 3 |
| Avstrija | 4 | 3 |
| Hrvaška | 45 | 12 |
| Italija | 4 | 1 |
| Letališča | 6 | 5 |
| Madžarska | 1 | 0 |
Sprejem oseb od tujih varnostnih organov
Na podlagi mednarodnih sporazumov o vračanju oseb smo od tujih varnostnih organov sprejetih 63 oseb, v istem obdobju 2023 smo sprejeli 76 oseb. Strukturo sprejetih oseb po državljanstvu in lokaciji sprejema prikazujemo s spodnjo tabelo:
| Mejna država / Državljanstvo | 2023 | 2024 |
| Skupaj | 76 | 63 |
| Sirija | 1 | 13 |
| Maroko | 6 | 10 |
| Kosovo | 3 | 9 |
| Afganistan | 10 | 6 |
| Alžirija | 6 | 6 |
| Azerbajdžan | 4 | 3 |
| Turčija | 3 | 2 |
| Tunizija | 2 | 2 |
| Pakistan | 0 | 1 |
| Tajska | 0 | 1 |
| Ostali | 41 | 10 |
| Avstrija | 8 | 21 |
| Hrvaška | 1 | 1 |
| Italija | 16 | 0 |
| Letališča | 51 | 39 |
| Madžarska | 0 | 2 |
Opombe:
- statistični podatki so bili pridobljeni dne 12. 3. 2024, naknadni vnosi ali ažuriranje podatkov bo zagotovo spremenilo navedene statistične podatke.
V obdobju od 1. 1. 2023 do 31. 12. 2023 je bilo na notranji meji samo s Hrvaško obravnavanih 58.193 nedovoljenih vstopov. Število je večje za 84,1 % od števila nedovoljenih vstopov na zunanji schengenski kopenski meji leta 2022, ki je znašalo 31.605.
Kot ugotavlja statistkina Policije so bili v letu 2023 iz smeri Hrvaške najbolj pogosto obravnavani državljani Afganistana (30,6 %), Maroka (15,2 %) in Pakistana (8,9 %). Torej je bilo teh kar več kot 50 odstotkov vseh.
Ker EU, se razume predvsem Hrvaška ne skrbi za migracijske tokove je Slovenija vse bolj obljudena z migranti, ki jih pristojni nimajo kam namesti. Ob tem pa kot navedeno v uvodu pristojne, predvsem pa odgovorne službe, z vlado na čelu na različnih institucijah v EU sporočajo, da naša država spada med države članice EU, ki vključevanju tujcev namenja vedno večjo pozornost. Res je! A je res tudi, da tega ne namenja svojemu prebivalstvu, ki mu nalaga povezano z migranti obveznosti in predvsem izpostavljenost, ne da bi se menila za težave s katerimi bo to soočeno, ko bodo migranti brez posebnega nadzora in ustreznega pristopa bivali v njihovem okolju.
Torej! Policija zbira podatke o nelegalnih prihodih migrantov, ki jih v našo državo vstopa vse več, vlada pa sprejema odločitve, ki niso dorečene. Je pa res, da je migrantska politika nedorečena tudi na ravni EU./J.T./