WASHINGTON — Kot poroča VOA je vrhovno sodišče ZDA v ponedeljek obravnavalo argumente v zadevi družbenih medijev, ki je vključevala pravice do svobode govora in prizadevanja vlade za zajezitev dezinformacij na spletu.
Primer izhaja iz tožbe, ki sta jo sprožila republikanska generalna tožilca Louisiane in Missourija, ki trdita, da so vladni uradniki šli predaleč v svojih prizadevanjih, da bi dobili platforme za boj proti dezinformacijam o cepivih in volitvah.
Nižje sodišče je lani nekaterim najvišjim uradnikom in agencijam administracije predsednika Joeja Bidna omejilo vpliv in komunikacijo s podjetji družbenih medijev, da bi moderirali njihovo vsebino.
Sodba je bila zmaga za konservativne zagovornike, ki trdijo, da je vlada pritiskala na platforme, kot sta Facebook in Twitter (X), ali se dogovarjala z njimi, da bi pod krinko boja proti dezinformacijam cenzurirali desno usmerjeno vsebino.
Odredba je veljala za množico agencij, kot so Zvezni preiskovalni urad, Ministrstvo za zunanje zadeve in Ministrstvo za pravosodje ter Centri za nadzor in preprečevanje bolezni.
Odločitev je agencijam in uradnikom omejila srečanja s podjetji družbenih medijev ali označevanje objav, ki vsebujejo “svobodo govora”, zaščiteno s prvim amandmajem k ustavi.
Generalni državni tožilec Louisiane Jeff Landry je takrat pozdravil “zgodovinsko prepoved” in dejal, da bo Bidnovi administraciji preprečila “cenzuriranje osrednjega političnega govora navadnih Američanov” na družbenih medijih.
Zvezne uradnike je obtožil, da želijo “diktirati, kaj lahko Američani na Facebooku, Twitterju, YouTubu in drugih platformah povedo o COVID-19, volitvah, kritiki vlade in drugem, in kaj ne smejo povedati.”
Odredba bi lahko resno omejila najvišje vladne agencije pri obveščanju platform o lažni ali sovražni vsebini, ki lahko povzroči škodljive posledice.
Toda v sodbi je navedeno, da jih lahko vlada še vedno obvešča o delovnih mestih, ki vključujejo kriminalne dejavnosti, grožnje nacionalni varnosti in poskuse tujih vplivov na volitve.
Poleg komunikacije s podjetji družbenih medijev je sodba agencijam tudi omejila “sodelovanje, usklajevanje, partnerstvo” s skupinami, kot je Election Integrity Partnership, koalicija raziskovalnih ustanov, ki se ukvarjajo z lažmi, povezanimi z volitvami.
Nekateri strokovnjaki za dezinformacije in zakon o prvem amandmaju so kritizirali sodbo, češ da morajo oblasti najti ravnotežje med razglašanjem neresnic in nagibom k cenzuri ali omejevanju svobode govora.
Ob tem velja dodati, da gre v tem primeru tudi za »boj« dveh politik, kar je povezano s prihajajočimi predsedniškimi volitvami.
In zakaj je ta novica pomembna tudi za nas? Zato, ker tudi pri nas družbena omrežja spreminjajo informacijski prostor, predvsem tisti del, ki je vse bolj zavajajoč, brez argumentirane podlage kar pa sodi že v področje lažne in tudi že sovražne vsebine. /LN/Vir za objavo VOA/